Konec maja so se s sklepnim zasedanjem v Bruslju zaključili spomladanski evropski državljanski forumi na temo pripravljenosti na krize. Med marcem in majem je 150 naključno izbranih udeležencev iz vseh 27 držav članic EU razpravljalo o tem, kako se Evropa in prebivalstvo ter lokalne skupnosti lahko zaščitijo pred prihodnjimi krizami, kot so podnebne in okoljske katastrofe, geopolitična nestabilnost, pandemije ali kibernetske grožnje.

Pripravili in izglasovali so dvajset konkretnih priporočil na šestih različnih področjih – komunikaciji, informacijski integriteti, vključenosti, samozadostnosti, angažiranosti in izobraževanju. Posebno pozornost so namenili okrepljeni logistični in finančni podpori prostovoljskim organizacijam in prvim posredovalcem, kot so gasilci in lokalne civilne zaščite. Evropski komisiji so priporočili še, naj spodbudi države članice, da prostovoljcem omogoči posebne ugodnosti, kot so na primer davčne olajšave ali dodatne kreditne točke za študente.

Podrobneje predstavljamo točko 5.1 Krepitev prostovoljstva, vsa priporočila evropskega državljanskega foruma pa lahko najdete na tej povezavi. V sklopu pobude je nastal tudi krajši informativni video, v katerem so predstavljena tri izmed dvajsetih konkretnih priporočil ter potek forumov. Video je na ogled tukaj. Na spletu pa je že mogoče sodelovati tudi pri spletni razpravi o demokratične odpornosti, ki je tema prihajajočih forumov septembra.

5.1 Krepitev prostovoljstva

Opažanja

V času kriz imajo prostovoljci ključno vlogo pri podpori skupnostim in odzivanju na izredne razmere, saj so pogosto med prvimi na terenu. Učinkovito krizno odzivanje pa zahteva tudi usposobljene strokovnjake in koordinatorje, ki lahko prostovoljce koordinirajo, usmerjajo in podpirajo. Lokalne skupnosti potrebujejo dobro organizirane mreže prostovoljcev, občin, civilno-družbenih organizacij ter služb za zaščito in reševanje, kot so gasilci in Rdeči križ.

Mnogi državljani so pripravljeni pomagati v času kriz, vendar imajo premalo možnosti za vključitev v prostovoljstvo, poleg tega pa te možnosti niso dovolj vidne. Postopek vključitve med prostovoljce je pogosto nejasen ali preveč zapleten. Tudi časovne obveznosti, povezane z delom in družino, ljudi odvračajo od aktivacije.

Šole, občine in lokalne organizacije trenutno ne spodbujajo prostovoljstva in pripravljenosti na krize enakovredno v vseh regijah in med vsemi starostnimi skupinami. Prostovoljci pogosto ne čutijo dovolj priznanja svojega dela ter nimajo dovolj praktične podpore in spodbude za svoj doprinos.

Ocena

Potreben je bolj dostopen, usklajen in dolgoročen pristop k pridobivanju ter ohranjanju prostovoljcev po vsej Evropski uniji. Državljane bi bilo treba spodbujati, da se kot (potencialni) prostovoljci že vnaprej prijavijo prek enostavnih in dostopnih postopkov, ki jih vodijo lokalne nevladne organizacije ali pristojni organi. Predhodna registracija bi izboljšala pripravljenost, zmožnost koordinacije ter kritje zavarovanj med krizami.

Prostovoljstvo je treba spodbujati kot dolgoročen prispevek skupnosti in ne le kot odziv na izredne razmere. Občine in lokalne organizacije imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zaupanja vrednih skupnostnih mrež, ki se lahko hitro odzovejo v kriznih razmerah.

Družinske in delovne obveznosti ter finančne ovire trenutno omejujejo sodelovanje v prostovoljstvu. Te ovire bi bilo treba čim bolj zmanjšati.

Šole ter javne in zasebne organizacije bi morale imeti pomembno vlogo pri spodbujanju pripravljenosti na krize in prostovoljstva med državljani, zlasti med mladimi, prek praktičnih dejavnosti in sodelovanja z lokalnimi organizacijami za zaščito in reševanje.

Za ohranjanje dolgoročne motivacije in vključenosti prostovoljcev je bistvenega pomena, da je njihovo delo priznano na ravni celotne Evropske unije.

Priporočila

Evropska komisija naj okrepi logistično in finančno podporo prostovoljskim organizacijam in okrepi usposabljanja za pripravljenost na krize ter še bolj podpira prostovoljske službe za odzivanje na izredne razmere, vključno z gasilci in lokalnimi civilnodružbenimi organizacijami. Za izvajanje tega priporočila predlagamo vzpostavitev posebnega sklada EU.

Evropska komisija naj države članice spodbuja k uvedbi praktičnih podpornih ukrepov za prostovoljce v času kriz, kot so kritje zavarovanja, povračilo stroškov prevoza in prehrane ter prilagoditve oblik dela.

Priporočamo širšo promocijo prostovoljstva, usposabljanja za pripravljenost na krize in praktičnega sodelovanja z lokalnimi organizacijami za zaščito in reševanje preko več kanalov, kar vključuje družbena omrežja, javne prostore in javne organe. Zgolj obveščanje in ozaveščanje ne zadostujeta. Potrebno je tudi povezovanje državljanov z organizacijami.  Lokalne organizacije bi lahko na primer obiskovale šole ter javne in zasebne organizacije ter predstavljale svoje izkušnje s prostovoljstvom in pripravljenostjo na krize. Tako bi spodbudili več ljudi k aktivnemu sodelovanju.

Evropska komisija naj vzpostavi enoten sistem priznavanja prostovoljskega dela na ravni Evropske unije. Ta bi lahko vključeval evropsko prostovoljsko izkaznico z ugodnostmi in davčnimi olajšavami, možnost pridobivanja kreditnih točk (ECTS) za študente ter certifikate za prepoznavanja prostovoljskega udejstvovanja v vseh državah članicah EU-ja.