Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva uspešno izpeljala forum prostovoljstva 2024 z naslovom Prostovoljstvo 2.0: Solidarnost na preizkušnji. 

V ponedeljek, 2. 12. 2024, se je v dvorani Gospodarske zbornice Slovenije zbralo 72 udeležencev in udeleženk, ki so prisluhnili uvodnim nagovorom in petim prispevkom o prostovoljstvu na temo solidarnosti, aktivnega državljanstva in spletni varnosti, se udeležili treh delavnic in na koncu prisostvovali še okrogli mizi o pridobivanju prostovoljcev in prostovoljk. 

Dogodek je moderiral Viktor Kollár iz Slovenske filantropije, uvodni nagovor pa je podal izvršni direktor Slovenske filantropije, Franci Zlatar, ki je pozdravil udeležence:

"Živimo v norih časih. Po svetu divjajo številne vojne, zdi se, da so svetovni voditelji povsem ponoreli. Priča smo naravnim katastrofam, podnebnim spremembam in družbenim krivicam. V zahodnem svatu družbeni sistemi, ki so bili v preteklosti garant blaginje, delujejo vse slabše, so vedno bolj birokratizirani in ljudem odtujeni. /.../ Potrebo po solidarnosti, na primer, vsi prepoznavamo, hkrati pa solidarnost v številnih primerih kriminaliziramo. V teh temnih časih, ko se dogaja veliko slabega, je lahko prostovoljstvo tisto, ki prinaša upanje v dobro, tisto, ki posameznike povezuje v skupni akciji za skupno dobro, hkrati pa kot delo, ki smiselno prispeva k samorealizaciji posameznika."

Besedo je prevzel Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, ki je tudi sam včasih deloval kot prostovoljec: "Prostovoljstvo krepi pomembne socialne vezi. Lani so prostovoljci in prostovoljke v Sloveniji opravili več kot 9 milijonov ur prostovoljskega dela". Omenil je tudi javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva, na podlagi katerega bo ministrstvo sofinanciralo 60 delovnih mest mentorjev oziroma koordinatorjev prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah.

Uvodni del Foruma je zaključila aktivna državljanka Mirjana Ule: "Socialna država je kapitalistični zum, vendar blaži njegove posledice. Opozorila je, da "prostovoljstvo postaja komplement socialne države" in "sredstvo za doseganje nekih drugih ciljev", čeprav "temelji na nesistemski dejavnosti in altruizmu posameznikov, kar je po definiciji vedenje za korist drugih brez pričakovanja nagrade". 

Sledili so prispevki predstavnikov organizacij, ki se na različne načine ukvarjajo s prostovoljstvom in aktivnim državljanstvom, rdeča nit pa so bili premisleki o kriminalizaciji oziroma usihanju solidarnosti. 

Katarina Rotar in Vesna Strlič iz Slovenske filantropije sta v predstavitvi Mladi prostovoljke_ci, aktivni državljani_ke predstavili izsledke projekte Powered by V in dojemanju solidarnosti ter evropskih vrednot med mladimi. "Mladi vrednote EU-ja jemljejo za svoje osebne vrednote, vendar imajo do teh deklariranih EU vrednot tudi zdravo kritično distanco," je poudarila Katarina Rotar. 

Nataša Posel iz Amnesty International je v predstavitvi Aktivizem in solidarnost – od institucionalizacije do kriminalizacije navedla številne primere kriminalizacije solidarnih dejanj v državah Evropske unije. Navedla je primer francoskega gorskega vodnika Pierra Mumberja, ki je bil obsojen "omogočanja neakonitega vstopa v državo", ker je iskalcem azila iz Zahodne Afrike ponudil čaj in oblačila. 308. člen kazenskega zakonika kriminalizira solidarnost tudi v Sloveniji, saj je prevoz človeka - tudi med kraji znotraj države - ki nima dovoljenja za vstop v državo, kriminaliziran. 

Aigul Hakimova in Katja Utroša iz Infokolpe oziroma Kulturnega društva Gmajna sta se v predstavitvi  Prostovoljstvo, aktivizem in projektno delo: Sinergija ali konflikt? prevpraševali, kako dolgoročno vztrajati pri svojem delu in ostati solidaren: "Ideologija aktivizma in prostovoljstva proti temu, da je treba plačat najemnino in iti v trgovino."

Jean Nikolič iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je v predstavitvi Prosocialno ravnanje med brezdomnimi izpostavil pomen prostovoljstva za marginalizirane skupine prebivalstva. Predstavil je zgodbo brezdomne osebe, ki je aktiven prostovoljec pri čiščenju stanovanj drugih uporabnikov Kraljev ulice, pomagal je pri odpravljanju posledic poplav ter sodeluje v različnih prostovoljskih akcijah, into kljub težavam z odvisnostjo. 

Zsé Varga, gostja iz irske prostovoljske organizacije Volunteer Ireland, je v svoji predstavitvi z naslovom Fleksibilnost v prostovoljstvu – širitev baze prostovoljcev s sprejemanjem sprememb predstavila različne načine za pridobivanje in vključevanje novih prostovoljcev. "Kako udobje, kot so pametni telefon, netflix in pomivalni stroj, prenesti v privabljanje in vključevanje novih prostovoljcev v prostovoljske organizacije?"

Kot zadnji je nastopil Filip Dobranič iz Danes je nov dan s predstavitvijo Spletne spletke. Predstavil je štiri ključna načela za digitalno varnost organizacij. "Vi in vaši sodelavci ste največja napaka v vašem digitalnem sistemu."

• uporabljajte password manager (bitwarden ali vaultwarden)
• geslo naj bo daljše od 8 znakov
• dvofaktorska avtentikacija (2FA)
• posodobitev računalnikov in telefonov

Po odmoru in prijetni pogostitvi so se gostje foruma udeležili treh interaktivnih delavnic. 

Na prvi delavnici Filipa Dobraniča (Danes je nov dan) so se ukvarjali z digitalno varnostjo za nevladne organizacije. "Ko prečkamo cesto, poglejmo levo in desno, ko se brez hlač družimo z neznanci, uporabimo kondom, ko se vrnemo domov po vožnji z javnim prevozom, si operimo roke. Kaj pa, ko se potikamo po spletu? Na delavnici smo spoznali najpogostejše oblike spletnega prevarantstva in raziskali, kaj pomeni pogledati levo in desno pred prečkanjem digitalnih cest. Spregovorili smo tudi o pravilni rabi spletnih kondomov in zastavili osnove dobrih navad, ki bodo poskrbele, da skupaj z našimi kolektivi in organizacijami ostanemo čim bolj varni."

Na drugi delavnici Zsé Varga so razpravljali in iskali rešitve težav pri vključevanju novih prostovoljcev. Se vaš prostovoljski program sooča s težavami pri vključevanju novih prostovoljcev? Ali mora vaš prostovoljski program dohajati spreminjajoči se svet? Kako se lotiti tega? Kaj sploh pomeni fleksibilnost v prostovoljstvu in prilagodljive vloge prostovoljcev? Kako to izgleda v praksi? Ali ni preveč tveganj? Kako biti agilen, ne da bi ogrozili svoje cilje in storitve?

Na tretji delavnici sta Katarina Rotar in Vesna Strlič pripravili interaktivne vsebine glede posebnosti in izzivov prostovoljstva mladih ter pomena vrednot EU v prostovoljstvu, predvsem kako jih dejansko integrirati v prostovoljske programe. Posebno pozornost smo namenili pridobivanju in motiviranju mladih prostovoljcev, temu, kako se lahko prostovoljske organizacije odzivajo na hitre spremembe v delovanju, mišljenju in razumevanju mladih in se prilagajajo novim razmeram. Udeleženci_ke so spoznali pomen ključnih vrednot, demokracije, enakosti in solidarnosti v prostovoljstvu, skupaj smo prepoznavali glavne izzive in priložnosti za aktivacijo mladih ter razvijali strategije za vzpostavitev inkluzivnih in fleksibilnih prostovoljskih priložnosti za mlade.

Po pogostitvi smo forum nadaljevali z okroglo mizo Uspešni načini pridobivanja in vključevanja prostovoljcev, ki jo je moderirala Tjaša Arko. Skupaj s petimi mentorji prostovoljcev_k so spregovorili o tem, kako v svojo organizacijo povabiti prostovoljce in kako jih pripraviti na delo. Kaj se je pri vključevanju prostovoljcev spremenilo v zadnjih letih? Na kaj so pozorni pri svojem delu in kako ohranjajo motivacijo prostovoljcev?

Sogovorniki na okrogli mizi so bili:

• Peter Čepin Tovornik, Slovensko društvo Hospic
• Uroš Hajnrihar, član Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije
• Simona Nahtigal, Združenje DrogArt
• Mojca Mesner, Slovenska filantropija
• Katja Rakovec, Zavod BOB

Nekaj razmislekov: "Mladi gasilci so vsi, stari od 6 do 18 let. Tudi če ne ostanejo gasilci, imajo znanje in poznajo osnovne ukrepe, kako reševati življenja." 

"Ni samoumevno, da po vstopu v društvu tam ostaneš za nedoločen čas. Treba je delati na odnosih in to večkrat obnoviti, tako pri sebi kot drugih."

"Pomembno je promoviranje prostovoljstva v živo. Na šolah, fakultetah. Ljudi je treba povabiti, naj pridejo in namočijo prstke v vodo, potem pa bodo že videli, ali jim to (prostovoljstvo) ustreza."