11. Slovenski kongres prostovoljstva

Udeleženci 11. Slovenskega kongresa prostovoljstva so 5. decembra 2017, na mednarodni dan prostovoljstva, v Narodni galeriji v Ljubljani obravnavali tematiko mentorstva v prostovoljstvu. Častno pokroviteljstvo dogodka je prevzel predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, ki se zaradi drugih obveznosti kongresa ni mogel udeležiti, namenil pa mu je sporočilo.

Mag. Ksenija Klampfer, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, je v pozdravnem nagovoru čestitala vsem prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam za veliko in dobro opravljeno delo, ki je nepogrešljiv del življenja v naši družbi.

Foto: Marko Rupelj

Predsednica Slovenske filantropije, prim. Anica Mikuš Kos, je svoj vsebinski prispevek kongresu naslovila Prostovoljstvo – most med ljudmi in skupnostjo. Poudarila je, da prostovoljno delo sodobnega časa presega karitativno dejavnost – neposredno človekoljubno pomoč ljudem v stiski. Ima tudi ekonomske razsežnosti, pomembne za dobrobit skupnosti in ogroženih ali ranljivih skupin. Njegova velika vrednost v sedanjem času je v tem, da predstavlja možnosti za udejanjanje solidarnosti, povezovanje posameznika s skupnostjo, angažiranje posameznika za dobrobit skupnosti in njenih članov, pa tudi v tem, da povečuje občutek varnosti v sodobnem svetu socialne negotovosti. Predstavlja socialni kapital, katerega v sodobnem svetu vse bolj izpodriva finančni kapital s svojimi zakonitostmi, ki ogrožajo velik del članov skupnosti tudi v bogatih državah našega planeta. Prostovoljstvo zadobiva značaj socialnega gibanja, ki omogoča ljudem, da zunaj političnih strank izrazijo svoje nestrinjanje z neenakostjo, prikrajšanostjo in izločevanjem ter ohranjajo vrednoto in prakso človečnosti v svetu, v katerem je ta ogrožena zaradi tehnološkega razvoja in pravil delovanja neo-liberalne socialne ureditve.

Foto: Marko Rupelj

Vlogo mentorja prostovoljcev, njegovo poslanstvo in naloge so s svojimi odličnimi praksami opisali mentorji, koordinatorji in strokovni sodelavci štirih organizacij, ki zgledno skrbijo za prostovoljstvo, delujejo pa na vsebinsko in organizacijsko različnih področjih. Njihove predstavitve so s svojimi izkušnjami dopolnili njihovi prostovoljci in udeležencem kongresa neposredno približali pomen kakovostne podpore prostovoljcem.

Foto: Marko Rupelj

Prostovoljstvo v večgeneracijskem skupnostnem centru Hiša Sadeži družbe Žalec, ki deluje v okviru Slovenske filantropije, je predstavila strokovna vodja hiše, dr. Barbara Lužar, skupaj s prostovoljko Alenko Tabor. Njihove prostovoljske aktivnosti so se v zelo kratkem času razširile v vsebinskem pogledu, hkrati pa hitro narašča tudi število prostovoljcev. Predstavitev

Foto: Marko Rupelj

Prostovoljstvo v Slovenskem združenju za duševno zdravje ŠENT kot pomembno priložnost za socialno aktivacijo ranljivih oseb in njihovo opolnomočenje so skupaj predstavili Nastja Salmič Tisovec kot strokovna sodelavka na ŠENT-u, Nives Kodela kot mentorica in pobudnica inovativnih prostovoljskih aktivnosti v njihovi enoti v Celju in prostovoljec Aleš Romih, ki je kongres v veliko zadovoljstvo vseh prisotnih obogatil tudi s svojo glasbeno ustvarjalnostjo. Predstavitev

Foto: Marko Rupelj

Mentorstvo, koordiniranje in menedžment prostovoljcev ima povsem drugačno izhodišče in drugačne cilje kot v prejšnjih dveh primerih pri pripravi in izvedbi velikega kulturnega dogodka. Mednarodni filmski festival Kino Otok že vrsto let poteka z vključevanjem prostovoljcev in brez njih tega tradicionalnega kulturnega dogodka pravzaprav ne bi bilo. Svoj zelo uspešen pristop in bogato prakso sta predstavili Tanja Hladnik, direktorica festivala, in prostovoljka Andreja Kranjec. Predstavitev

Foto: Marko Rupelj

Posebno pomembno področje, ki ga izpostavlja tudi Zakon o prostovoljstvu, je prostovoljstvo v šolah. Kako in zakaj uspeva prostovoljstvo na Gimnaziji Slovenj Gradec, je predstavila dr. Mojca Čerče, šolska svetovalna delavka in prof. psihologije na gimnaziji, ki je udeležencem namenila tudi spletni priročnik za delo s prostovoljci z naslovom Z roko v roki in ga je izdala njihova gimnazija. Kako pomembno je za mladega človeka, da ima ob sebi mentorja, ki ga povabi v prostovoljstvo, ga spodbuja in zanj skrbi, je izkustveno opisala Anastasia Gorgieva, dijakinja 4. letnika njihove gimnazije, ki je že več let prostovoljka. Predstavitev

Foto: Marko Rupelj 

Potrebo po kakovostni skrbi za prostovoljce in prostovoljstvo v organizaciji prepoznava mnogo organizacij, vse pa ne najdejo poti za to, da bi zaposlili mentorja oz. koordinatorja prostovoljcev. Zakaj je zaposlitev mentorja oz. koordinatorja prostovoljcev naložba v razvoj organizacije in kako je to uspelo Slovenski filantropiji, je predstavila Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Foto: Marko Rupelj

Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili dr. Moniki Begović, koordinatorici Hrvaškega centra za razvoj prostovoljstva v Zagrebu, ki se je kongresa udeležila skupaj s sodelavko Ivo Šterle. Na Hrvaškem so zakonodajo na področju prostovoljstva sprejeli že leta 2007 in zgradili podporne strukture za razvoj prostovoljstva tako, da so vzpostavili lokalne in regionalne prostovoljske centre ter razvojni center na nacionalni ravni. Njihove izkušnje pri skrbi za kakovost v prostovoljstvu so nekoliko različne od slovenskih, zato je bila tudi diskusija po predstavitvi zelo zanimiva. Predstavitev.

Udeleženci so v sklopu Potenciali in izzivi mentorstva prostovoljcem ustvarjalno prispevali pri delu v šestih skupinah, ki so podrobneje obravnavale posamezna vprašanja, povezana s skrbjo za prostovoljce.

Zaposlitev mentorja prostovoljcev kot prednost organizacije in mentorstvo prostovoljcem v članskih organizacijah je bila tema, o kateri so udeleženci kongresa razpravljali s sodelavcema Slovenske filantropije, Darkom Krajncem in Jako Matičičem.

Skrb za prostovoljce v organizacijah, ki nimajo zaposlenih sodelavcev, so obravnavali udeleženci skupine s Primožem Jamškom.

O vlogi in nalogah mentorja prostovoljcev v nevladnih organizacijah je govorila delovna skupina z Matejo Slapnik, o vlogi in nalogah mentorja prostovoljcev v javnih zavodih pa z Barbaro Lužar.

Kako do usposobljenih mentorjev prostovoljstva v organizacijah, kako poskrbeti za mentorski podmladek in za usposabljanja mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva, je bila tema, ki sta jo z udeleženci kongresa obravnavali Tjaša Arko in Tina Velišček.

Poimenovanje osebe, ki skrbi za prostovoljce v organizaciji oziroma terminologija, ki je ustrezna za različne naloge in vloge v podporo prostovoljcem, je združila skupino, ki jo je vodila Nevenka Alja Gladek.

Več fotografij najdete tukaj.

V diskusiji v sklepnem delu kongresa so udeleženci postavili vprašanji glede financiranja prostovoljstva in aktualnega stanja na področju strategije razvoja NVO in prostovoljstva. Na obe vprašanji je odgovorila sodelavka Službe za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo, Špela Turk. Pojasnila je dinamiko sprejemanja Zakona o NVO, ki je podlaga za sprejem omenjene strategije in vpliva na čas, ko bodo na voljo razpisna sredstva za razvoj NVO in prostovoljstva. Pred aprilom 2018 ni pričakovati novih razpisov, saj proces obravnave vseh teh dokumentov predvidoma prej še ne bo zaključen.

Izpostavljene so bile tudi razlike v financiranju prostovoljskih programov v lokalnih skupnostih, ki pa so posledica pristojnosti občin samih za to področje; obstajajo priporočila in dobre prakse za razvijanje prostovoljstva v občinah, Slovenska filantropija že več let podeljuje naziv Prostovoljstvu prijazno mesto občinam, ki zelo dobro podpirajo prostovoljstvo. Podelitev poteka vedno na Slovesni dan prostovoljstva v okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva skupaj s podeljevanjem nazivov najboljšim prostovoljcem, zaposlenim v javni upravi, in šolam z odlično organiziranim prostovoljstvom, ki prejmejo naziv Junaki našega časa. Spodbujanje prostovoljstva v lokalnih skupnostih torej temelji predvsem na priznavanju in promociji dobrih praks.

Udeleženci kongresa so izrazili tudi potrebo po še bolj okrepljeni promociji prostovoljstva, predvsem zato, da bi bili širša javnost in odločevalci čim bolje seznanjeni tako s priložnostmi, ki jih prinaša prostovoljstvo, kot tudi z omejitvami, ki jih postavlja ZProst in zagotavljajo pravice prostovoljcem in hkrati ločujejo prostovoljsko delo od dela zaposlenih, družbeno-koristnega dela in drugih oblik neplačanega dela, ki ne spadajo na področje prostovoljstva.

Pomembno sporočilo kongresa je, da je za kakovostno delo s prostovoljci potreben čas. Ključni za kakovostno prostovoljstvo so kompetentni mentorji, koordinatorji, vodje, organizatorji, animatorji oziroma kontinuirana skrb za vse naloge, ki so povezane s prostovoljstvom. V nekaterih prostovoljskih organizacijah zaposlitve oseb, ki skrbijo za prostovoljce, niso potrebne, saj vse prostovoljsko delo temelji na medsebojnem dogovarjanju aktivnih članov. Drugod, predvsem v organizacijah, ki skrbijo za osebe iz različnih ranljivih skupin, pa brez zaposlenih strokovnih delavcev, ki imajo osebno pozitiven odnos do prostovoljstva, prostovoljstva ni mogoče razvijati in skrbeti tako za potrebe uporabnikov kot za opolnomočenje oseb, ki se s prostovoljstvom socialno aktivirajo oziroma (ponovno) vključujejo v družbo. V mnogih organizacijah ne potrebujejo zaposlitev mentorjev oz. koordinatorjev prostovoljcev za poln delovni čas, ampak le za nekaj ur tedensko, ponekod za polovični delovni čas itd. Zato je nujno ovrednotiti čas, ki ga za prostovoljce odgovorna oseba potrebuje za opravljanje vseh nalog, ki spadajo na področje skrbi za prostovoljce: za pripravo politik vključevanja prostovoljcev v delovanje organizacije, promocijo prostovoljstva, upravljanje prostovoljcev in njihovega dela, razvijanje in prepoznavanje kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom, podpora prostovoljskim programom in upravljanje delovnih odnosov, ki vključujejo prostovoljce. Gradivo, v katerem so vloga in naloge osebe, ki v organizaciji skrbi za prostovoljstvo, predstavljene analitično po teh področjih, opisane pa so tudi veščine in kompetence, ki jih ta oseba potrebuje za uspešno delo, so udeleženci prejeli na kongresu.  

Na kongresu smo razpravljali tudi o poimenovanju osebe, ki v organizaciji skrbi za prostovoljstvo. Najbolj uporabljeni poimenovanji sta mentor in koordinator, ponekod tudi vodja prostovoljcev. Ta poimenovanja pa ne zajemajo vseh nalog, ki spadajo na področje organiziranega prostovoljstva. V tujini, predvsem v Evropi in ZDA, je pogosto v rabi izraz menedžer prostovoljstva (Volunteer Manager), izraz pa zajema vse naloge, ki jih uvrščamo na področje mentorstva, koordinacije, organiziranja, promocije, pridobivanja sredstev itd.

O ustrezni terminologiji bo torej potreben nadaljnji razmislek. V času po kongresu prostovoljski sektor čaka poleg iskanja najustreznejšega poimenovanja osebe, ki skrbi za prostovoljce, tudi oblikovanje nabora njegovih delovnih nalog. Na tej osnovi bodo lahko prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom ovrednotile potreben obseg delovnih ur, potrebnih za skrb za prostovoljstvo v organizaciji glede na:

• število prostovoljcev,
• njihove potenciale in omejitve,
• njihovo starost oziroma generacijski razpon,
• njihove potrebe, interese in morebitno ranljivost,
• zahtevnost prostovoljskih del oz. aktivnosti,
• zahtevnosti potrebnih usposabljanj in uvajanja v delo,
• število in zahtevnost uporabnikov,
• razvejanost vsebin prostovoljskih programov,
• prostorsko razpršenost prostovoljskih delovišč
• in druge dejavnike, ki vplivajo na obseg in zahtevnost prostovoljstva v organizaciji.

V začetku leta 2018 bo Slovenska filantropija razpisala prvi natečaj za podelitev naziva naj mentor in naj mentorica prostovoljcev. Nazivi bodo podeljeni na Slovesnem dnevu prostovoljstva maja 2018.

Novo leto bo prineslo tudi čas uresničevanja strategije razvoja prostovoljstva in s tem nove izzive, predvsem na področju dialoga z ministrskimi resorji, v katerih se odvijajo prostovoljski programi.

Kongres se je zaključil z zahvalo udeležencem in povabilom na prostovoljske dogodke v prihajajočem letu:

• Dan za spremembe v začetku aprila 2018,
• Nacionalni teden prostovoljstva od 14. do 20. maja 2018 z Veselim in Slovesnim dnevom prostovoljstva,
• Forum prostovoljstva decembra 2018.

Nasvidenje na 12. Slovenskem kongresu prostovoljstva čez dve leti!