Iz prve roke: Zakaj delodajalci radi zaposlujejo prostovoljce?

Alenka Blazinšek Domenis, direktorica Zavoda Nefiks in koordinatorica Stičišča Središče, v prostovoljstvo resnično verjame in meni, da je prostovoljsko delo zelo dobra oblika za razvijanje kompetenc in odnosa do dela. Spodbuja, da mladi ob študiju del svojega časa posvetijo prostovoljstvu, saj bodo s tem lažje prišli do prave zaposlitve, in pravi, da si s prostovoljstvom ustvarjamo prostor za osebnostno rast, ki gradi naš odnos do sveta in nas dela bolj uspešne delavce.

O čem govorimo, ko govorimo o kompetencah, pridobljenih s prostovoljskim delom?

S prostovoljstvom ljudje pridobivajo znanje in sposobnosti, ki jih lahko uporabijo v različnih kontekstih. Pridobljene kompetence se sicer razlikujejo glede na vrsto prostovoljskega dela, ampak v osnovi lahko rečemo, da so prostovoljci bolj sposobni smiselne, dobre, tekoče komunikacije, ki koristi pri kakršnem koli delu v timih. Kadar nekaj opravljamo z veseljem in srcem ter se nad delom navdušujemo, se nam gradi odnos do sveta, zavzetost in zagretost. Delodajalci pravijo, da ljudi ni težko nekaj naučiti, večja težava je dobiti osebo s pravim odnosom. Ljudje, ki gredo v prostovoljstvo, tak odnos že imajo, ga nadgrajujejo in gojijo naprej. Gre za odnos pozitivnega pristopa, odnos odprtosti do drugih, odnos do pripravljenosti za učenje in narediti korak več od drugih na način, ki nekaj doprinese.

Kako se kompetence razlikujejo od na primer veščin ali znanj?

Obstaja več definicij kompetenc, ampak načeloma je kompetenca trikotnik, ki vsebuje odnos, veščino in teoretično znanje. Če to prikažemo na primeru smučanja: lahko imaš teoretično znanje, kako se smuča, lahko znaš tudi vijugati po strminah, ampak če ti zima ni všeč ali če ne maraš smučati, ta kompetenca ni tista, na katero boš stavil. Uporabljal jo boš, kadar jo pač moraš, ampak v celoti ti mora biti všeč tudi samo smučanje. Tako je tudi pri glasbi: lahko poznaš glasbeno teorijo in imaš sposobnost, da glasbo ustvariš na klavirju, ampak če v igranju glasbe ne uživaš, gre le za tehnično znanje in veščino, s katero ne boš služil kruha. Bistveno je, da znaš svoja znanja in sposobnosti prenašati v druga okolja. Če znaš komunicirati ali reševati konfliktne situacije, boš to na isti način in z isto asertivnostjo vnašal v delovno okolje. Mislim, da je to temelj kompetence: da so znanje, veščine in odnos prenesljivi v drugo okolje.

Katere so glavne kompetence, ki se jih da pridobiti s prostovoljskim delom?

Prostovoljsko delo je zelo različno. Poznamo enkratne akcije, kjer pomagaš postavljati klopi na gasilski veselici in se bolj pokaže tvoj odnos, saj ni nujno, da si tehnično spreten. Obstaja pa tudi daljše prostovoljsko delo, kjer je potrebno določeno znanje. Tako poznamo predmetno specifične kompetence, ki so vezane na vrsto dela, in splošne kompetence. Če pogledamo splošne kompetence: prostovoljstva se večinoma lotevajo ljudje, ki imajo več želje po komunikaciji in so jo posledično bolj sposobni izvajati. Tudi druge medosebne kompetence so pri prostovoljcih bolj izrazite, na primer asertivnost ali želja po razreševanju konfliktnih komunikacij. Delodajalci si želijo osebo, ki zna prevzemati odgovornost, in večja verjetnost je, da bo nekdo, ki je prostovoljsko aktiven, znal tudi na delovnem mestu prevzeti odgovornost.

V kolikšni meri po vaših izkušnjah delodajalci priznavajo kompetence, pridobljene s prostovoljskim delom?

Zelo jih priznavajo, še posebej v zasebnem sektorju. Zasebni sektor išče osebo, ki nekaj zna, in ga ne zanima, kje si se to naučil, predvsem če znaš to hitro pokazati in se dobro predstaviti. Javni sektor zna biti nekoliko težavnejši, ker je zavezan birokratskim pogojem, kar pomeni, da moraš najprej zadostiti tistim pogojem, šele nato lahko izkažeš svoje kompetence. Menim pa, da kompetentne ljudi delodajalci kar razgrabijo, saj jih zelo cenijo.

Lahko navedete kakšen primer dobre prakse?

Delodajalci nam iz naše organizacije zelo hitro poberejo prostovoljce. Prostovoljci delajo pri nas približno dobre pol leta in ker se z delodajalci dobro povezujemo, se hitro spoznajo. Delodajalci ob skupnem delu prepoznajo njihove kompetence in jih povabijo, da bi se pri njih zaposlili. Tako da lahko rečem, da delodajalci prepoznavajo in vidijo ta potencial. Zadnje čase se dogaja, da je bazen kadrov precej izpraznjen, saj dobre in aktivne ljudi delodajalci kar pograbijo, če le želijo delati.