Socialna aktivacija skozi prostovoljstvo

Prostovoljstvo predstavlja način socialne integracije najrazličnejših ranljivih družbenih skupin in konkreten ukrep za socialno aktivacijo, predvsem brezposelnih. Na Slovenski filantropiji smo poleti 2016 izvedli analizo stanja na tem področju - analiza. V intervjujih s prostovoljskimi organizacijami smo preverjali, kaj jih spodbuja in kaj omejuje pri vključevanju ranljivih posameznikov v prostovoljske programe.

Na podlagi analize smo izdelali priporočila za socialno aktivacijo brezposelnih in drugih ranljivih skupin skozi prostovoljstvo, namenjena različnim ministrstvom in drugim odločevalcem. Priporočila naj bi pomenila podlago za načrtovanje ukrepov za socialno aktivacijo brezposelnih, starejših, mladih z manj priložnostmi, invalidov, migrantov, zdravljenih odvisnikov, bivših zapornikov, oseb s težavami v duševnem zdravju, Romov, brezdomcev in drugih posameznikov, ki se soočajo z različnimi oteževalnimi osebnimi ali življenjskimi okoliščinami, skozi različne prostovoljske aktivnosti.

Ključne ugotovitve:

• Prostovoljstvo je za ranljive posameznike pomembno za potrditev lastne sposobnosti, občutka lastne vrednosti, za ohranjanje in širjenje socialne mreže - vsak, ne glede na trenutno življenjsko situacijo, lahko nekomu pomaga in s tem opravlja pomembno delo. Največji doprinos prostovoljstva za osebe iz socialno ranljivih skupin je to, da so enakovredno sprejeti, cenjeni, spoštovani, da lahko koristno prispevajo, da dobijo občutek dostojanstva.
• Za uspešno socialno aktivacijo oseb iz različnih ranljivih skupin v organizirano prostovoljstvo je potrebno zaposlovanje kompetentnih mentorjev oz. koordinatorjev prostovoljstva. Potreba po zaposlovanju mentorjev oz. koordinatorjev prostovoljstva je močna tako v nevladnem kot v javnem sektorju.
• Za socialno aktivacijo brezposelnih in drugih ranljivih oseb s prostovoljstvom potrebujejo prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom finančna sredstva za kritje stroškov prostovoljskega dela (potnih stroškov, stroškov prehrane, če delajo 4 ure ali več, stroškov nezgodnega zavarovanja v primeru nevarnih del ter plačila drugih zakonsko predpisanih prispevkov); javni razpisi morajo omogočati financiranje stroškov prostovoljcev tako nevladnim organizacijam kot organizacijam s prostovoljskim programom.
• Ranljivi posamezniki potrebujejo jasne in dostopne informacije o možnostih za socialno aktivacijo s prostovoljstvom, zato je potrebna promocija prostovoljstva na nacionalni ravni; ker gre pri socialni aktivaciji za opolnomočenje posameznikov s prostovoljstvom, je potrebna posebej skrbno načrtovanja kampanja. Lahko bi se namreč pojavil dvom v etičnost povabila ranljivim osebam za prostovoljsko delo zaradi strahu pred izkoriščanjem.
• Vzpostavitev prožnega povezovanja organizacij, ki delajo z ranljivimi posamezniki, v skupnostih z namenom socialne aktivacije ranljivih skupin.

Analiza in priporočila so nastali v projektu Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za javno upravo. Projekt se izvaja v okviru 11. prednostne osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

Dokumenta:

- analiza

- priporočila