Razvoj prostovoljstva v Sloveniji

Materialno nenagrajeno delo in delovanje v korist drugega ter v korist skupine je bilo od nekdaj sestavni del medčloveških odnosov, omogočalo je preživetje rodu, skupnosti. Empatija, prosocialno vedenje, vzajemna pomoč so vgrajeni v biološko, socialno in psihosocialno tkivo človeka, torej so stari enako kot človeški rod. Ko govorimo o zgodovini prostovoljskega dela, mislimo predvsem na bolj ali manj formalno organizirane oblike takšnega delovanja. Vendar je neformalno spontano prostovoljstvo še danes najpomembnejši vir pomoči in dobrobiti posameznika ter skupine. Organizirano prostovoljno delo (OPD) se dogaja v okviru cerkvenih organizacij, institucij (na primer bolnišnic) in v okviru formacij tega, kar danes imenujemo civilna družba.

Slovenska družba ima dolgo, obsežno in raznotero tradicijo OPD. Tako kot drugod v Evropi so prostovoljci že v srednjem veku delovali kot pomočniki v okviru samostanov, bolnišnic. V 18. in 19. stoletju so začela nastajati združenja na področju dobrodelnosti, izobraževanja in kulture. Med prvo svetovno vojno so ranjencem tudi v Sloveniji pomagale prostovoljke. Druga svetovna vojna je bila, kot vse krizne situacije, pobudnica in prizorišče številnih spontanih in organiziranih prostovoljskih dogajanj ogromnih razsežnosti. V prvih povojnih letih smo domovino obnavljali predvsem s prostovoljnim delom – udarniškimi akcijami in mladinskimi delovnimi brigadami. V obdobju socialistične ureditve se je OPD dogajalo v okviru tradicionalnih prostovoljskih organizacij, kakršne so Rdeči križ, taborniška organizacija, gasilska društva. Številne množične družbenopolitične organizacije, na primer AFŽ (Antifašistična fronta žena), Pionirska organizacija, Zveza prijateljev mladine, so delovale na osnovi neplačanega dela. Manj javno, a verjetno v nič manjšem obsegu, je prostovoljno delo kot pomoč ljudem v stiski potekalo v okviru cerkvenih organizacij.

Leta 1974 je nov Zakon o društvih omogočil ustanavljanje nevladnih organizacij, v katerih so delovali prostovoljci, vendar se tovrstno delovanje ni širše razmahnilo. OPD, kakor ga pojmujemo sedaj, se je javno začelo v letu 1979, ko je Inštitut za sociologijo in filozofijo na Univerzi v Ljubljani izvedel in objavil akcijsko raziskovalno nalogo o nepoklicnem prostovoljnem delu. Kot raziskovalci in nosilci naloge so sodelovali učitelji Višje šole za socialno delo, ki je v kurikulum vključila tudi prostovoljno delo in s tem postala pomemben razvijalec OPD na socialnem področju. V 80. letih se je povečalo število nevladnih organizacij, ki temeljijo na prostovoljskem delovanju.

Organizirano prostovoljstvo je razcvet doživelo po osamosvojitvi Slovenije v 90. letih. Potekalo je v okviru številnih novih nevladnih organizacij in institucij (centrov za socialno delo, šol in drugih …), v okviru organizacije Karitas. V času balkanskih vojn je Slovenija doživela mogočen val prostovoljstva. Poleg slovenskih organizacij je začelo pri nas delovati vse več mednarodnih organizacij – UNICEF, UNHCR, Amnesty International in druge. Nastale so organizacije za širjenje in razvijanje prostovoljstva. Osrednja med njimi je Slovenska filantropija – združenje za razvoj in promocijo prostovoljstva, ki nudi podporo prostovoljskim organizacijam pri vzpostavitvi in izvajanju prostovoljskih programov ter pridobivanju prostovoljcev, opravlja pa tudi številne druge funkcije. Danes Slovenska filantropija koordinira Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki vključuje že več kot 1600 nevladnih organizacij. Leta 2011 je Slovenija dobila Zakon o prostovoljstvu. Prostovoljski projekti dobivajo vse več državne podpore. Danes v Sloveniji deluje okrog 300.000 prostovoljcev letno.

Danes je OPD kot sestavina socialnega tkiva in socialnega kapitala povezano s številnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami, ki promovirajo, podpirajo ali financirajo prostovoljno delo. Prav tako je povezano z institucijami v okviru sistema socialnega varstva, šolskega in zdravstvenega sistema ter drugih sistemov, katerih dejavnosti dopolnjuje in bogati. Povezuje se tudi z zasebnim sektorjem. Slovenija na področju prostovoljstva sodeluje z drugimi državami in je vključena v mednarodne tokove prostovoljstva.

OPD v Sloveniji danes poleg pomoči ljudem v stiski in skupnostim v kriznih situacijah ter izboljšanja dobrobiti posameznikov, skupin in skupnosti prevzema tudi socialno aktivistično vlogo. Ne deluje le kot komplementarni vir pomoči ob masovnih in individualnih stiskah ali kot blažilec disfunkcij delovanja kapitala in države, temveč tudi kot aktivni zagovornik pravičnosti, enakih možnosti in solidarnosti.

Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije