13. Slovenski kongres prostovoljstva

PROSTOVOLJSTVO IN SOLIDARNOST: POTENCIAL 21. STOLETJA

Slovenska filantropija je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva organizirala že 13. Slovenski kongres prostovoljstva, ki je 2. in 3. decembra 2021 potekal virtualno pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Koper.

Udeležence kongresa so z uvodnimi nagovori pozdravili ga. Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, g. Aleša Bržan, župan Mestne občine Koper in g. Boštjan Koritnik, minister za javno upravo.

»Solidarnost je vrednota, ki poganja prostovoljce, da svoj prosti čas namenjajo tistim, ki potrebujejo njihovo podporo. Je motivacija, s katero damo vedeti, da imamo vsi svoje mesto v družbi in da nekam pripadamo. Se mi zdi, da včasih edino to daje upanje, da smo kot družba sposobni delovati enotno in v dobro nas vseh.« - ga. Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

»Prizadevali si bomo, da bo prostovoljstvo pri nas na lokalnem nivoju še bolje organizirano in da bodo občani še bolj družbeno angažirani.«  - g. Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper

»Na ministrstvu za javno upravo se zavedamo pomena in vloge prostovoljstva v družbi, vrednoto solidarnosti pa vidimo kot izziv današnjega časa. Zato smo v strategiji razvoja nevladnih organizacij med cilje uvrstili kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki s pomočjo solidarnosti pomembno prispeva k družbeni blaginji. Strategija poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo prispevali k večji prepoznavnosti in krepitvi organiziranega prostovoljstva po posameznih področjih tako na lokalni kot na nacionalni ravni. Prav tako je treba posebno pozornost nameniti spodbujanju mentorstva in koordinaciji prostovoljcev, razvoju raznolikih oblik prostovoljstva ter priznanju kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom, za kar omenjena strategija predvideva več ukrepov.« - g. Boštjan Koritnik, minister za javno upravo

Primere dobrih praks in odziv organizacij na izredne razmere so predstavili:

- Matjaž Poniž iz Rdečega križa Koper (Sodelovanje_prostovoljnih_bolnicarjev_v_zdravstvu_in_sociali.pdf),

- Tjaša Bertoncelj iz Zveze prijateljev mladine Slovenije – Tom telefon (TOM telefon za otroke in mladostnike v času epidemije.pdf),

- Amir Crnojević iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana (Reorganizacija organiziranega prostovoljstva v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana v času epidemije covid-19: družabništvo po telefonu.ppt)

- in Nika Kovač iz Inštituta 8. marec (Fajtamo dalje).

»Pomagali smo razdeljenim družinam, ki so, na primer, živele v Italiji in imeli svojce v Sloveniji ali na Hrvaškem. Zaradi te stiske smo s kolegi iz Buj in iz Trsta vzpostavili mednarodno verigo, s katero smo omogočili dostavo najnujnejših stvari, pripomočkov, zdravil, ki se jih pri nas ni dalo kupiti.« – Matjaž Poniž, OZ RK Koper

»Prej smo veliko govorili o odraščanju. Zdaj so v ospredje stopile stiske v duševnem zdravju. Ne zgolj posameznikov, ampak tudi njihovih družin. To so bili panični napadi, nespečnost, tesnoba, depresija, osamljenost, samopoškodovanje in samomorilne misli. Takoj smo se odzvali tudi na to.«  - Tjaša Bertoncelj, Zveza prijateljev mladine Slovenije

»V prostovoljski akciji je sodelovalo kar 82 prostovoljcev, ki so se pogovarjali z več kot 600 starejšimi. Največ, kar 60 %, jih je potožilo, da so zelo osamljeni, nekateri so si želeli več stika, zato so jih prostovoljci poklicali tudi večkrat tedensko. Najštevilčnejši so bili klicatelji v skupini starejši nad 65 let.« - Amir Crnojević, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana

»V trenutku, ko so nas zaprli, smo se začeli spraševati, kaj lahko naredimo in kako se boriti naprej. Najprej nam je prišlo na misel, da je treba vzdrževati skupnost. Pri delu s prostovoljci smo ugotovili, da je pomembno zavzeti pozicijo nevednega, saj so bili oni tisti, ki so se spomnili najboljših stvari in so res vredni spoštovanja.« – Nika Kovač, Inštitut 8. marec

Na okrogli mizi z naslovom Sistemsko vodenje in odziv na izredne razmere v sodelovanju s prostovoljskimi organizacijami so sodelovali Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske Karitas Celje, Olga Andrejek, direktorica Urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje Urada RS za zaščito in reševanje, Tina Spasić, strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije in Primož Jamšek, vodja terenskega odziva na Slovenski filantropiji. Pod moderatorstvom Tjaše Arko iz Slovenske filantropije so gostje predstavili različne zmožnosti in odzive na krizne razmere, strinjali pa so se, da je za odziv potrebno imeti strokovne in usposobljene prostovoljce, ki na terenu potrebujejo dodatno podporo in zaščito, saj je delo pogosto ogrožujoče za njihovo zdravje in jim lahko povzroča različne stiske. Prav tako so vsi izrazili prizadevanja za sinergijo med organizacijami, nujnost po enotnem nastopanju v javnosti in pomembnost vzgoje že najmlajših.

Udeleženci so na kongresu po skupinah razmišljali o vlogi prostovoljstva in pomenu solidarnosti v 21. stoletju, na svetovni kavarni, ki jo je moderirala Natalija Vrhunc, pa o izzivih in priložnosti prostovoljstva na lokalnem nivoju.

Zaključki:

• Prostovoljstvo potrebujemo, saj omogoča hitro odzivanje na potrebe lokalnega okolja, izboljšuje kvaliteto bivanja, povečuje občutek pripadnosti, varnosti in socialne vključenosti.
• Za kakovostno delovanje potrebujemo večjo nacionalno in sistemsko podporo prostovoljstvu (izvajanje strategije prostovoljstva).
• Da lahko zagotovimo kakovostno prostovoljstvo, je potrebno financiranje dela mentorjev prostovoljcev (v prostovoljskih organizacijah in organizacijah s prostovoljskim programom).
• Potrebna je večja sistematična vključenost prostovoljstva v osnovnih in srednjih šolah.
• Ključna za razvoj kakovostnega prostovoljstva je podpora občine (prostor; razpisi, ki kot lasten delež upoštevajo prostovoljsko delo; promocija prostovoljstva; sodelovanjem z NVOji…).
• Potrebujemo ustrezen sistem za priznavanje kompetenc pridobljenih s prostovoljskim delom s strani izobraževalnih ustanov in delodajalcev.
• Spodbuda delodajalcem za izvajanje koorporativnega prostovoljstva.
• Razmisliti je potrebno o vpeljavi določenih ugodnosti za prostovoljce (kot je npr. dodatne točke pri vpisu na fakultete, pri pridobitvi stanovanja, štipendije, zaposlitve, dodelitev vstopnic za kulturne, športne dogodke …).
• Organizacijam se zdi pomembno tudi povezovanje organizacij in deljenje primerov dobrih praks.
• Priložnosti za nadgradnjo predstavlja tudi vključevanje novih prostovoljcev in prilagoditev prostovoljskih programov, da bodo zanimivi in privlačni tako za mlade, kot tudi za starejše prostovoljce.
• Okrepljena promocija prostovoljstva in dobrih praks ter zgodb na nacionalni ravni.