PRIJAVA
LOOKING FOR VOLUNTEERING OPPORTUNITIES?    

Pogosta vprašanja in odgovori za prostovoljce

Kaj je prostovoljstvo in kakšen je njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva in pogoje za opravljanje organiziranega prostovoljstva, kot tudi kakšne pravice in obveznosti imajo prostovoljci ter prostovoljske organizacije, je zapisano v Zakonu o prostovoljstvu in tudi nekateri spodnji odgovori so izvzeti iz posameznih členov. Zakon o prostovoljstvu upoštevajo prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom v primeru, da prostovoljci v organizaciji opravijo najmanj 24 ur prostovoljskega dela letno.

 

PREDEN ZAČNEM OPRAVLJATI PROSTOVOLJSKO DELO

 

1. Kaj je prostovoljsko delo?

Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Prostovoljsko delo lahko opravljamo na neformalen način, kamor spadajo vse neorganizirane oblike pomoči, ter formalno, torej organizirano – to se izvaja v okviru prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.

 

Med organizirano prostovoljsko delo ne spadajo naslednje oblike brezplačnega dela:

- delo, ki ga opravljamo v okviru družine in je običajno v sorodstvenih in prijateljskih odnosih,
- voluntersko pripravništvo, oz. praksa,
- opravljanje družbeno koristnega dela na podlagi sodne odločbe,
- neplačane nadure.

 

2. Kje lahko delam kot prostovoljec?

Formalno, organizirano prostovoljstvo se izvaja tako v nevladnih organizacijah (društva, zasebni zavodi, socialna podjetja), kot tudi v javnih zavodih. Z vpisom v AJPES-ov Vpisnik prostovoljskih organizacij pridobijo nevladne organizacije status prostovoljske organizacije, javni zavodi pa status organizacije s prostovoljskim programom. 

V javnih zavodih lahko opravljaš le tisto delo, ki pomeni dopolnitev redne dejavnosti izvajalca javne službe.

Kot prostovoljec ne moraš delati v tržnem sektorju.

 

3. Kakšna dela lahko opravljam in kako pogosto?

Področja prostovoljskega dela so raznovrstna: civilna zaščita in reševanje, človekove pravice in civilne svoboščine, varstvo okolja in ohranjanje narave, kultura in umetnost, socialna dejavnost, rekreacija in prosti čas, turizem, vzgoja in izobraževanje, zdravje, človek, narava in družbene vrednote. Opravljajo ga posamezniki različnih starosti, znanj in izkušenj.

 

4. Kakšna dela so primerna za mladoletnike?

Tudi otroci in najstniki so lahko prostovoljci. Opravljajo pa lahko le tisto delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Prostovoljsko delo mora nujno poteki pod vodstvom mentorja ali mentorice.

 

5. Kako poiščem primerno prostovoljsko delo zame?

Najbolje je, da prostovoljsko delo opravljaš pri organizaciji, ki ima enake vrednote kot ti, lahko pa kot izziv opravljaš tudi delo, ki ti sicer ni blizu, vendar se čutiš sposobnega opraviti naloge, ki jih zahteva to prostovoljsko delo. V pomoč pri iskanju prostovoljskega dela ti je lahko tako naša Posredovalnica prostovoljskih del, kot tudi Iskalnik organizacij – v njem najdeš vse organizacije, ki so članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Lahko pa primerno organizacijo najdeš tudi v lokalnem okolju, npr. občini, ali se pri tvojem regionalnem stičišču NVO pozanimaš, katere organizacije vključujejo prostovoljce.

Kako pogosto boš opravljal prostovoljsko delo je odvisno od oblike dela in je stvar dogovora med tabo in organizacijo. Vsekakor se o tem pozanimaj pred pričetkom opravljanja dela. Velja pa, da morajo pri sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve, dnevnega in tedenskega počitka, ter varstva počitka otrok mlajših od 15 let, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Če se prostovoljsko delo izvaja v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno in ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o razporejanju dela, te omejitve o maksimalni obremenitvi ne veljajo (npr. 10 dnevno delo na taboru). Še to: kot prostovoljec ne moreš opravljati dela in nalog, za katere imaš pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo z zaposlitvi. Neplačane nadure niso prostovoljsko delo.

 

6. Ali imam pravico izbirati komu bom nudil pomoč?

V okviru organiziranega prostovoljskega dela se sam odločiš za skupino, s katero želiš delati. Nekateri se vidite pri delu s starejšimi, drugi z otroki, tretji z bolniki. Največkrat pa je mentor tisti, ki določi kateri prostovoljec bo najbolj primeren za določenega uporabnika, pri tem pa skuša upoštevati želje tako enega kot drugega.

 

7. Ali ima organizacija pravico, da me ne vključi kot prostovoljca?

Organizacija išče in izbira prostovoljce glede na specifiko dela. Pri tem so zavezani k temu, da poiščejo čim boljšega prostovoljca za posamezno delo. Še posebej, kadar prostovoljci delajo z uporabniki, ki spadajo med ranljive skupine, so organizacije pri iskanju prostovoljcev še posebej zahtevne in želijo, da se prostovoljci pred pričetkom dela zglasijo na uvodnem razgovoru, opravijo usposabljanje in pogosto tudi uvajanje v delo. Prostovoljec, ki ne bi bil dovolj usposobljen ali včasih tudi značajsko primeren, bi lahko pri svojem delu namesto pomoči naredil tudi škodo.

 

8. Ali se morem pred pričetkom dela udeležiti kakšnega izobraževanja?

V kolikor organizacija, v kateri želiš delati, postavi kot pogoj za začetek ali opravljanje dela izobraževanje, se tega tudi moraš udeležiti. Na Slovenski filantropiji za vse, ki vas zanima prostovoljstvo, pa še ne veste kako bi začeli ali pa želite pridobiti več informacij o prostovoljskem delu, izvajamo uvodna izobraževanja za prostovoljce.

 

MED OPRAVLJANJEM PROSTOVOLJSKEGA DELA

 

9. Kdo mi nudi podporo pri opravljanju prostovoljskega dela?

Še posebej kadar so prostovoljci mladoletne osebe ali kadar prostovoljci delajo s posamezniki iz ranljivih skupin, je znotraj organizacije mentor tisti, ki poskrbi za uvajanje prostovoljca in mu tekom dela nudi tudi podporo.

 

10. Kakšne so moje pravice?

Te so zapisane v 25. členu, ki pravi, da ima prostovoljec pravico do:

-        predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot prostovoljcu pripadajo po zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov prostovoljske organizacije,

-        potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,

-        seznanitve z etičnimi pravili organizacije in drugimi etičnimi pravili, ki so pomembna za posamezne oblike prostovoljskega dela,

-        ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom,

-        mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno pomoč in podporo,

-        zagotovitve varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo in v času opravljanja prostovoljskega dela, če se usposabljanje ali to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost, življenje ali zdravje prostovoljca,

-        sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na prostovoljsko delo,

-        odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v nasprotju z določbami tega ali drugih zakonov,

-         povrnitve stroškov, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, če je bilo tako dogovorjeno

-        vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve pravic na organ upravljanja prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom in

-        varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

 

11. Ali imajo prostovoljci, ki pridejo na enkratno akcijo, enake pravice kot prostovoljci, ki redno sodelujejo pri izvajanju aktivnosti organizacije?

Ne. Pravice iz tega zakona pripadajo prostovoljcem, ki redno opravljajo prostovoljsko delo vsaj 24 ur letno (7. člen Zakona o prostovoljstvu).

 

12. Kaj naj naredim, če menim, da organizacija ne spoštuje mojih pravic?

Vsekakor ti najprej priporočamo, da organizacijo seznaniš s tvojimi pomisleki, največkrat se težave razrešijo z samim pogovorom. Tako organizacije kot prostovoljci morajo pri svojem delu spoštovati Etični kodeks organiziranega prostovoljstva ter 6 temeljnih etični načel. V kolikor nisi zadovoljen/a s presojo ali ravnanjem prostovoljske organizacije, v kateri ali za katero opravljaš prostovoljsko delo, se lahko obrneš na Etično komisijo.

 

13. Ali imam pravico zavrniti delo oziroma znotraj dela reči NE?

Prostovoljsko delo temelji na svobodni odločitvi in vanj te ne more in ne sme nihče prisiliti. Opravljaj le tista dela, za katera si se z organizacijo v naprej dogovoril/a. V kolikor se tekom dela pojavijo nove zahteve, s katerimi se ne strinjaš ali pa prostovoljskega dela zaradi kateregakoli razloga ne želiš več opravljati, lahko s prostovoljskim delom prekineš v skladu z dogovorom o prostovoljskem delu.

 

14. Kdaj lahko prekinem prostovoljsko delo?

Prostovoljsko delo lahko prekineš kadarkoli. Zaželeno je, da svojo odločitev javiš organizaciji vsaj 14 dni pred prekinitvijo (oziroma čas dogovorjen v dogovoru o prostovoljskem delu). Na tak način lahko organizacija poišče novega prostovoljca.

 

15. Kako so prostovoljci zaščiteni pred izkoriščanjem?

Prostovoljce ščiti Etični kodeks prostovoljstva kot tudi Zakon o prostovoljstvu, ki v 12. členu navaja, da je zloraba in izkoriščanje prostovoljcev prepovedano. Zloraba ali izkoriščanje prostovoljca je vsaka uporaba prostovoljskega dela z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske koristi.

 

16. Kakšne so moje obveznosti?

Odgovornosti in obveznosti prostovoljca izhajajo iz dogovora o prostovoljskem delu. Nekatere pa so še posebej omenjene v 28. členu Zakona o prostovoljstvu:

-        izpolnjevanje obveznosti prevzetih s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,

-        usposabljanje za prostovoljsko delo ali drugo usposabljanje v zvezi z njim, če je obveznost dogovorjena s sklenjenim dogovorom o prostovoljskem delu,

-        skrbno opravljanje prostovoljskega dela, v skladu s strokovnimi standardi in etičnimi pravili ter prejetimi navodili prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, ki prostovoljsko delo organizira,

-        spoštovanje pravil delovanja prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom,

-        varovanje zaupnih podatkov prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom in osebnih podatkov, s katerimi se je seznanil ob opravljanju prostovoljskega dela ter

-        poročanje o opravljenem prostovoljskem delu.

 

17. Kaj je dogovor o prostovoljskem delu?

Organizirano prostovoljsko delo se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora, s katerim prostovoljec in prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom dogovorita medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko delo. Dogovor je sklenjen pisno ali ustno, za eno ali drugo obliko veljajo enake pravice in odgovornosti. Za določene oblike PD je dogovor nujno pisen, kar je zapisano v 17. členu.

Bistvene sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:

-        določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za prostovoljsko delo v tujini pa tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev za opravljanje prostovoljskega dela,

-        opis prostovoljskega dela,

-        določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in mentorstva,

-        določitev načina zagotavljanja varnosti prostovoljca, če se to delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile njegovo varnost, življenje ali zdravje,

-        določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje prostovoljskega dela in njihove povrnitve prostovoljcu in

-        določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora.

 

18. Kdaj sem upravičen/a do potrdila o prostovoljskem delu?

Organizacija je dolžna potrdilo izdati, če tako zahteva prostovoljec. Minimalno št. ur ni določeno, vendar pa upoštevaj, da določila Zakona o prostovoljstvu veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Organizacija torej kljub pozivu ni dolžna izdati potrdila za manj kot 24 ur opravljenega dela, vendar večina organizacij potrdilo vseeno izda na zahtevo prostovoljca. Organizacija se lahko odloči, da bo izdala potrdilo prostovoljcem ob posebnih dohodkih, ob koncu koledarskega leta ali po koncu opravljanja prostovoljskega dela.

 

Na potrdilu mora biti napisano: naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstni podatki in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, podatki o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela. Če prostovoljec želi, potrdilo vsebuje tudi navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki je jih pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvom ali s prostovoljskim delom (24. člen).

 

19. Katere stroške lahko dobim povrnjene?

V kolikor je to dogovorjeno v dogovoru o prostovoljskem delu, organizacija povrne stroške, ki so nastali zaradi izvajanja prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja) (31. člen). Ti stroški so: potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, stroški prevoza in drugi stroški, povezani s potjo, ter stroški, povezani z bivanjem v tujini. Stroški niso obdavčeni, maksimalna višina povrnjenih stroškov pa je enaka kot velja po delovno pravnih razmerjih. Organizacije stroške vračajo sproti ali po določenem časovnem obdobju ali ko je dosežen nek minimalni znesek.

Organizacija lahko izplača tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva,

ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega prostovoljskega dela (npr. uporaba lastnega telefona, interneta, stroški fotokopiranja, materialov ..…). To  nadomestilo se obračuna po dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem znesku, ki ne sme presegati 20% višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta.

Stroški niso obdavčeni, povrnjene pa lahko dobiš v enkratnem znesku ali po delih.

 

20. Ali sem kot prostovoljec upravičen do kakšnega plačila ali nagrade za opravljeno delo?

Prostovoljsko delo se opravlja brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi. Že dlje časa aktivni prostovoljci povedo, da je zanje največja nagrada dobro opravljeno delo, beseda hvala s strani prejemnikov pomoči ali organizacije, veseli so tudi kakšnega piknika ali drugega organiziranega druženja.

Lahko pa prostovoljci izjemoma pridobijo tudi finančne nagrade. Zakon o prostovoljstvu namreč predvideva, da se prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam podeljuje Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo in Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo. Gre za najvišji državni priznanji za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja (42. člen). Svoje nagrade in priznanja lahko podeljujejo tudi lokalne skupnosti (47. člen), nagrado za izjemne dosežke pa tudi prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom (34. člen).

Organizacija ti torej lahko podeli letno nagrado za izjemen dosežke, če ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor. Maksimalni znesek nagrade za izjemne dosežke je 500 EUR (polovica višine državnega priznanja).

 

21. Ali sem zavarovan pri opravljanju prostovoljskega dela?

Organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu (29. člen, 2. odstavek). Kakšni so ti pogoji, ki pomenijo nevarnost, presodi organizacija sama.

Če npr. prostovoljec pelje otroke na izlet ali če prostovoljci izvajajo tabore in letovanja, organizacije, (če so finančno zmožne) uredijo še zavarovanje za odgovornost, tako za škodo zaradi poškodovanja oseb kot tudi za škodo na stvareh, ki bi jo naredili prostovoljci.

 

DODATEK O DELOVNI AKTIVNOSTI

 

22. Kdaj in kako lahko uveljavljam dodatek za delovno aktivnost?

Dodatek za delovno aktivnost z naslova prostovoljstva lahko uveljavljajo prostovoljci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. Za uveljavljanje dodatka je potrebno vlogi za denarno socialno pomoč priložiti kopijo dogovora o prostovoljskem delu z organizacijo, ki je vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES-u.

 

23. Koliko ur prostovoljskega dela na mesec moram opraviti, da sem upravičen do dodatka na delovno aktivnost?

Ne glede na to ali prejemaš dodatek na delovno aktivnost ali ne, se o številu ur pred pričetkom dela dogovoriš z organizacijo kjer delaš. V kolikor gre na primer za nudenje učne pomoči, obiskovanje strešjih ali drugo delo je pomembno, da se izvaja kontinuirano, vsak teden po nekaj ur.

Za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu, velja, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec ne glede na dejansko število opravljenih prostovoljskih ur. Ker ZSVarPre ne določa minimalnega števila ur za opravljanje prostovoljskega dela, se šteje, da oseba lahko že z eno opravljeno uro prostovoljskega dela na mesec izkaže aktivnost na podlagi katere je upravičena do dodatka za delovno aktivnost.

 

24. Kako lahko izkazujem delovno aktivnost?

Glede na namen dodatka za delovno aktivnost (spodbujanje k delu), zgolj sklenitev pisnega dogovora o prostovoljstvu še ne pomeni, da si upravičen/a do dodatka za delovno aktivnost. Izkazati moraš opravljanje prostovoljskega dela s ciljem aktivacije in vstopa na trg dela - to se dokazuje s potrdilom o dejansko opravljenih urah prostovoljskega dela.

Delovno aktivnost izkazuješ s potrdilom organizacije, s katero imaš sklenjen dogovor o prostovoljskem delu. Obrazec potrdila dobiš pri svojem svetovalcu na pristojnem CSD, predložiti pa ga moraš za vsak mesec, za katerega imaš priznan dodatek. Če kakšen mesec prostovoljskega dela nisi opravil/a, nisi upravičen/a do dodatka za delovno aktivnost.

 

25. Do kdaj moram CSD-ju predložiti potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu?

Potrdilo je CSD potrebno predložiti vsak mesec, da se dokaže delovno aktivnost in s tem upravičenost do dodatka za delovno aktivnost. Potrdilo je potrebno predložiti do konca koledarskega meseca, za katerega se dokazuje delovna aktivnost, oziroma najkasneje do 8. dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.

Če ti je priznana denarna socialna pomoč za obdobje do 3 mesecev, lahko potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu posreduješ za celotno preteklo obdobje priznanega dodatka za delovno aktivnost v roku 8 dni po izteku priznane pravice.

Za mesec, ko ne predložiš potrdila, nisi upravičen do dodatka za delovno aktivnost.

Oddaja potrdila je dolžnost prostovoljca in ne CSD-ja ali organizacije!

PRIJAVA NA ENOVICE

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov. Želite prejemati Prostovoljske e-novice? Vpišite vaš e-mail:



KONTAKT

01 433 40 24

info@filantropija.org

www.filantropija.org

Vsak delavnik od 8h do 16h


Spletna stran www.prostovoljstvo.org je projekt Slovenske filantropije, nosilke Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Na enem mestu posameznikom, prostovoljskim organizacijam in širši javnosti predstavljamo vse pomembne novice na področju prostovoljstva. Z razvitim informacijskim sistemom povezujemo zainteresirane prostovoljce in prostovoljske organizacije. Vsebine novic, dogodkov in prostovoljskih del prispevajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.

© 2022 Slovenska filantropija. Vse pravice pridržane. | Politika zasebnosti | Piškotki