FORUM PROSTOVOLJSTVA 2012

Slovenska filantropija je na mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, v Ljubljani organizirala Forum Sobivamo. Prispevamo. Sodelujemo?. Za kvaliteten in trajen način sodelovanja med generacijami je veliko priložnosti, primeri dobre prakse pa nakazujejo, da k večji povezanosti družbe in k večanju socialnega kapitala vodijo različne poti, medgeneracijsko sodelovanje pa se že odvija znotraj veliko nevladnih organizacij. Zato je pomembno, da država spodbuja medgeneracijske aktivnosti.

Ambasadorka prostovoljstva Barbara Miklič Türk je že v uvodnem nagovoru opozorila na povezanost generacij, saj je prepričana, da življenja ne moremo drugače organizirati kot v prepletu generacij. Res pa je, da nas danes prav demografske spremembe silijo, da vzpostavljamo medgeneracijske programe v skupnosti. Marsikdo ostane brez tradicionalne socialne mreže, ki jo predstavlja družina. Predvsem gre za osamljene starejše, saj se s starostjo socialne mreže ožijo.

Veliko organizacij že izvaja medgeneracijske programe, zato je povezovanje in mreženje zelo pomembno, saj lahko povzemamo dobre prakse, ki v skupnosti delujejo pozitivno. Prav tako je veliko enkratnih dogodkov, ki imajo značaj medgeneracijskosti, vendar je smiselno vzpostavljati trajnejše povezave (npr. dom starejših občanov in organizacije mladih). Za uspešna povezovanja je velikokrat odločilnega pomena odnos zaposlenih, ki so navadno srednje generacije. Ko govorimo o medgeneracijskosti mislimo večinoma na mlade in stare, je pa očitno, da tudi srednja generacija nosi velik del bremena. Za mlade pravimo, da so naše bogastvo, na enak način bi morali prepoznavati doprinos starejših v skupnost.

Starejši so poudarili, da je treba gojiti vrednoto spoštovanja do sočloveka, ne glede na to, kateri generaciji pripada. Menijo, da se o tem govori premalo. Mladi so na drugi strani poudarili, da za zgled jemljejo človeka zaradi njegovih dejanj, kar pa ni nujno povezano s starostjo.

Pri medgeneracijskem sodelovanju je pomembna prepustnost v vse smeri, če hočemo, da take aktivnosti tečejo uspešno in so trajne. Tako povezovanje je lahko izziv, prinaša razmišljanja o novih programih.

Ovire so …

Vrednote niso problem, večji problem je komunikacija, kjer velikokrat prihaja do šumov. Problem predstavlja tudi družbena vloga posamezne generacije. Npr. starejši predstavljajo breme, k čemur veliko prispevajo mediji. Trenutna situacija na nek način tudi podira solidarnost med generacijami, saj se veliko govori o pokojninah in brezposelnosti mladih.

Spodbud še več

Dobrodošla so neposredna povabila. Obe generaciji poznata strah pred nesprejetostjo, prav tako je potreba po upoštevanosti in pohvali lastna vsem, neodvisno od tega, kateri generaciji pripadamo. Potrebujemo pa pogovore o razlikah.

Priložnosti so v večjem sodelovanju med nevladnimi organizacijami, saj potrebujemo večjo mero odprtosti za sodelovanje in mreženje/povezovanje. Prav tako so potrebni prostori, ki ne pripadajo eni skupini ljudi, pač pa vsem. Primeri že kažejo, da so medgeneracijski centri lahko del rešitve za marsikatere preventivne programe.

Nujen je pozitiven odnos lokalnih in državnih oblasti do spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja.

Za širitev centrov ponujeni koraki

Prenosi dobrih praks; večja središča potrebujejo prostore namenjene medgeneracijskemu druženju, kar pa ne pomeni novih organizacij, mogoče le razširitve programov že obstoječih organizacij.

Mreženje in povezovanje.

Spodbujanje komunikacije med generacijama.

Pozitivni prikaz starosti (mediji).

Nacionalna strategija.

Vzpostavitve koordinacije na lokalnem nivoju, kar naj bo tudi v zaključku nacionalnega sveta.

Medgeneracijsko sodelovanje tam, kjer to odgovarja potrebam. Vključene naj bodo šole.

Prostovoljstvo naj bo integrirano v šolski sistem.

Na forumu so k zapisanemu s svojim aktivnim sodelovanjem prispevali:

Maša Filipovič Hrast (Fakulteta za družbene vede), Aleš Kenda (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve), Klara Vidmar, Irena Mrak Merhar in Urška Mali (predstavnice Mladinskega sveta Slovenije), Angelca Žiberna, Marjana Bajda in Ivanka Tofant (predstavnice Zveze društev upokojencev Slovenije) in Tjaša Arko, Barbara Goričan, Alja Nevenka Gerl in Primož Jamšek (Slovenska filantropija)