Prostovoljsko delo ima pozitiven učinek na zaposlovanje

Raziskave, izvedene tekom zadnjih desetletij, konsistentno dokazujejo, da je prostovoljsko delo orodje za profesionalni razvoj in zaposljivost. Prostovoljstvo lahko doživljamo kot željo po izboljšavi kariernih priložnosti in kot željo po razvijanju novih veščin. Pričajoča študija se je posvetila raziskovanju prostovoljskega dela kot načina za pridobivanje neformalne izobrazbe, preko katere lahko pridobimo veščine in sposobnosti, ki nam bodo pomagale pri iskanju zaposlitve. Za raziskovalni vzorec so vzeli 38 mladih prostovoljcev, ki so kot prostovoljci sodelovali pri nacionalnem italijanskem programu Universal Civic Service. Prostovoljci so v svoj dnevnik vsak dan zapisovali, kako doživljajo prostovoljsko izkušnjo, pri tem pa so morali opazovati, kako vpliva predvsem na njihov zaposlitveni kapital. Z drugimi besedami, raziskovalci so spremljali, katere veščine in znanja pridobivajo prostovoljci pri svojem delu, ki jih lahko prenesejo na bodočo profesionalno kariero.

Prostovoljsko delo ima pozitiven učinek na zaposlovanje

Organizacijam lahko ljudje, ki imajo poleg tehničnih veščin tudi profesionalne zmogljivosti, kot so pamet, motivacija in želja po učenju, zelo veliko doprinesejo. Delodajalci pogosto iščejo zaposlene, ki so fleksibilni, prilagodljivi, družabni, odgovorni, samoiniciativni ter lahko delajo v skupini in individualno. Vse to so tako imenovane mehke veščine, ki so tako na nacionalni kot na mednarodni ravni včasih celo bolj zaželene kot tehnično znanje. Prostovoljstvo predstavlja način, kjer se lahko vseh teh veščin priučimo. Pretekle študije so že pokazale, da lahko prostovoljstvo pripomore k razvoju veščin, ki jih je mogoče uporabiti v različnih okoliščinah: sposobnost odločanja, vodstvene sposobnosti, kreativno mišljenje, strateško mišljenje in sposobnost reševanja konfliktov. Nadaljnje mednarodne raziskave pa so potrdile tudi, da ima prostovoljsko delo zelo pozitiven učinek na zaposlovanje in na razvoj veščin, kako dobiti zaposlitev – ne glede na starost ali profesionalno kategorijo.

Prostovoljci bolje vedo, kje se vidijo kot bodoči zaposleni

Študija je pokazala, da je prostovoljsko delo odlična priložnost, preko katerega lahko prostovoljci spoznajo različna delovna mesta in tako lažje presodijo, katero delo jim zares ustreza in čemu so predani ter na podlagi tega iščejo nadaljnjo zaposlitev. Njihovi rezultati pa so bili še bolj zgovorni na drugih ravneh: prostovoljsko delo so opredelili kot priložnost za refleksijo glede posameznikovih osebnih in profesionalnih možnosti. V omenjeni študiji se je namreč pogosto zgodilo, da so prostovoljci na podlagi prostovoljske izkušnje spremenili svoje karierne cilje, saj so tekom prakse spoznali, v čem so zares dobri, kaj jih zanima, kje se počutijo udobno, katera delovna mesta vse obstajajo in kje se v resnici vidijo kot bodoči zaposleni. Zaradi neposrednega kontakta z resničnim svetom so mladi imeli priložnost za razmislek o sebi in njihovih prioritetah, zaradi česar so se začeli bolj zavedati svojih ciljev za prihodnost in razmišljati, kako lahko do njih pridejo. Prav tako se jim je zvišala samopodoba, s tem pa so si posledično lažje predstavljali sebe na boljših delovnih mestih. Izkušnja jim je omogočila, da so postali bolj zreli in se bolj začeli zavedati svojih sposobnosti, njihovo doživljanje izkušnje pa je kazalo, da so vsak trenutek izkoristili za osebnostno rast.

Prišli so tudi do zaključka, da so ljudje, ki jih zanima reševanje težav drugih, motivirani za učenje novih načinov reševanja težav. Koristi prostovoljskega dela zajemajo koristi za družbo in koristi za prostovoljca samega, kar pomeni, da iz želje po pomoči drugim prostovoljci pridobijo nekaj tudi zase. Prostovoljci se po opravljenem prostovoljskem delu dobro počutijo, odhajajo pa tudi z izboljšanimi komunikacijskimi sposobnostmi ter pridobljenim kulturnim in družbenim razumevanjem.