Prostovoljske izkušnje povečujejo zmožnosti za soočanje z zahtevami trga dela

Znano je, da terciarna izobrazba ne zagotavlja pridobitev celotnega znanja in veščin, ki ga študenti po šolanju potrebujejo za uspeh v moderni družbi, so zapisali v študiji Kako lahko s pomočjo prostovoljskega dela študenti razvijejo mehke veščine, izvedeni na francoski univerzi University of Reims Champahne Ardenne. Profesionalno znanje morajo za uspešen vstop na trg dela spremljati osebne in medosebne veščine oziroma mehke veščine in eden izmed načinov, kako lahko mehke veščine pridobimo, je preko prostovoljskega dela. Študija je raziskovala, kako francoskim študentom prostovoljske dejavnosti pomagajo pridobiti potrebne mehke veščine, s katerimi so bolj usposobljeni za delo. Avtorica Albina Khasanzyanova je dokazovala, da »neprofesionalne« aktivnosti, kamor sodi prostovoljsko delo, pripomorejo k učnemu procesu in naredijo njihovo študijsko izkušnjo bolj aktivno, prijetno in relevantno. Učenje skozi aktivnosti se je namreč izkazalo za najpomembnejši faktor pri pridobivanju mehkih veščin, prav tako pa je z raziskavo potrdila, da prostovoljsko delo vpliva tako na profesionalni kot na osebni razvoj.

Zakaj so prostovoljci zaželeni tudi kot zaposleni?

V moderni družbi so zaželeni delavci, ki znajo biti fleksibilni, se hitro prilagajajo in imajo transverzalne veščine. Delodajalci cenijo tiste zaposlene, ki se znajo soočati z nepredvidljivimi situacijami in delati tako samostojno kot v skupini, ki so družabni, odgovorni in samoiniciativni. Poleg tega trg dela zahteva delavce, ki imajo dobro razvite komunikacijske sposobnosti in znajo reševati konfliktne situacije na delovnem mestu. Prostovoljsko delo igra pomembno vlogo pri pridobivanju tovrstnih kompetenc in učenju, s poudarkom na samo-učenju, ki mladim omogoča, da se usposobijo za aktivno življenje, kjer svoje kompetence uporabijo tudi na delovnem mestu. Avtorica študije zagovarja, da bi zato prostovoljstvo moralo biti del neformalnega izobraževanja.

Tri glavne veščine, pridobljene s prostovoljskim delom, so …

Za potrebe raziskave so razposlali 300 vprašalnikov prostovoljcem, ki delajo v 11 organizacijah v Franciji. Prejeli so 155 odzivov, iz katerih je bil razviden študentov proces pri pridobivanju veščin skozi prostovoljsko delo. Glede na pridobljene odgovore so ugotovili, da lahko prepoznamo tri glavne veščine, pridobljene s prostovoljskim delom: 1. individualne veščine (potrpežljivost, poslušanje, odprtost), 2. kolektivne veščine (komunikacija, skupinsko delo) in 3. menedžerske veščine (vodenje projektov). Prostovoljci so izkazali veliko skrb za njihove bodoče kariere in so videli prostovoljsko delo kot priložnost za pridobivanje izkušenj na področju, kjer želijo iskati zaposlitev, ter način za širjenje svojega znanja. Veliko prostovoljcev je dejalo, da so si s pomočjo prostovoljskega dela izboljšali samopodobo, naučili so se prisluhniti drugim in postali bolj potrpežljivi pri delu. Študija je potrdila, da je lahko prostovoljsko delo dober način za krepitev »človeškega kapitala« mladih, ki še nimajo delovnih izkušenj in vstopajo na trg dela.

Prostovoljci in zmožnosti za soočanje z zahtevami trga

Raziskava Prednosti prostovoljstva, s prostovoljstvom pridobljene kompetence in njihova integracija v poslovno izobrazbo prostovoljstvo vidi kot del učnega procesa in organizacije, kjer mladi opravljajo prostovoljsko delo, nudijo trening in mentorstvo, ki jim pomaga dodatno pridobivati in razvijati različne veščine preko učenja skozi prakso. Prostovoljci spoznajo pozitivne vidike pripadanja določeni skupini, ki sodeluje in se nenehno uči, globalna ekonomija pa zahteva nenehno učenje in prilagajanje, izmenjavo idej in informacij, razumevanje situacij in okoliščin, podporo in dobro sodelovanje v kolektivu. Prostovoljci lahko nato uporabijo svoje znanje in izkušnje ter jih prenesejo v delovno okolje, kar jim omogoča, da lažje pridobijo zaposlitev. Raziskave o prostovoljstvu so potrdile, da se prostovoljci nenehno učijo ter pridobivajo nova znanja, kvalifikacije in kompetence, kar povečuje njihove zmožnosti za soočanje z zahtevami trga dela.