S prostovoljstvom pridobljena znanja in kompetence – kakšno vlogo igrajo pri delodajalcih?

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je izvedla raziskavo, kjer je ugotavljala, kakšno vlogo igrajo pri delodajalcih s prostovoljstvom pridobljena znanja. Spraševali so se, v kolikšni meri delodajalci v zasebnem in javnem sektorju prostovoljske izkušnje že prepoznavajo in upoštevajo ter kakšne informacije bi na tem področju še potrebovali. Na vprašalnike je odgovorilo 21 zasebnih podjetij in 125 organizacij v javnem sektorju. Celotna raziskava je dostopna tukaj.

Ali delodajalci upoštevajo prostovoljske izkušnje pri zaposlovanju?

Na vprašanje, ali ob zaposlovanju novih sodelavcev delodajalci upoštevajo prostovoljske izkušnje, s prostovoljstvom pridobljena znanja in kompetence, je 19 % delodajalcev v zasebnem sektorju odgovorilo, da prostovoljska znanja upošteva formalno, 57 % pa neformalno. Le slaba četrtina, 24 %, prostovoljstva sploh ne upošteva.

Podobni rezultati so se pokazali tudi v javni upravi: 20 % delodajalcev prostovoljske izkušnje formalno upošteva, polovica (51 %) prostovoljska znanja upošteva neformalno, 29 % pa prostovoljstva sploh ne upošteva.

Ali delodajalci upoštevajo prostovoljske izkušnje pri napredovanju?

Delodajalci v zasebnem sektorju pri napredovanju delavcev le v 10 % formalno upoštevajo prostovoljske izkušnje, jih pa neformalno upoštevajo v kar 48 %. 43 % jih prostovoljstvo sploh ne upošteva. Tako kot v zasebnem sektorju tudi v javnem prostovoljstvo pri napredovanju delavcev formalno priznava 10 % delodajalcev, neformalno pa 31 %. Kar 59 % prostovoljstva pri napredovanju zaposlenih ne upoštevajo.

Kako pa je z opravljanjem prostovoljskega dela v delovnem času?

35 % vprašanih podjetij v zasebnem sektorju zaposlenim omogoča opravljanje prostovoljskega dela v delovnem času, 25 % jih o tej možnosti razmišlja, 40 % pa se za to ni odločilo. 30 % vprašanih v javni upravi svojim zaposlenim omogoča opravljanje prostovoljskega dela v delovnem času, 55 % jih ne omogoča, 15 % pa o tem še razmišlja.

Ali podjetja organizirajo prostovoljske dejavnosti za zaposlene?

Več kot polovica (55 %) zasebnih podjetij organizira prostovoljske dejavnosti za zaposlene, 45 % pa tega zaposlenim ne omogoča. Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, so zasebna podjetja navajala: zbiranje oblačil, pisanje pisem za starostnike, zbiranje prostovoljnih prispevkov za dobrodelne akcije, prostovoljstvo v okviru projektov v NVO, sodelovanje v aktivnostih v lokalnem okolju, angažiranje za družbene cilje, skupinske akcije in mikroprostovoljstvo na individualni ravni, pomoč starejšim in pomoč pri urejanju okolice.

Manj kot polovica (38 %) delodajalcev v javni upravi organizira prostovoljske dejavnosti za zaposlene, 62 % pa tega zaposlenim ne omogoča. Med aktivnostmi, ki jih organizirajo v javni upravi, so navajali naslednje: Sodelovanje na letovanju šolskih otrok, Dan za spremembe, učna pomoč učencem, delo na šolskem vrtu in sadovnjaku, dobrodelne prireditve, čistilne akcije in ostale aktivnosti, pomoč starejšim, prevozi na klic (prostovoljski vozniki), pomoč občanom, sodelovanje na področju kulture, športa, socialna aktivacija, družabništvo s starejšimi, sprejemi otrok in mladine, vključevanje v razne projekte prostovoljstva, v katere vključijo zaposlene in tudi ostale.

Zakon o prostovoljstvu v 24. členu določa izdajo potrdila z navedbo pridobljenih kompetenc na željo prostovoljca. Delodajalce so vprašali, ali bi tako potrdilo pri zaposlovanju novih sodelavcev lahko upoštevali kot dopolnitev k življenjepisu in delovnim izkušnjam?

68 % delodajalcev v zasebnih podjetjih pravi, da bi potrdilo upoštevalo kot dopolnitev k življenjepisu in delovnim izkušnjam, 32 % bi potrdilo mogoče upoštevalo, nihče pa ni rekel, da potrdila sploh ne bi upošteval. 56 % delodajalcev v javni upravi pravi, da bi potrdilo upoštevalo kot dopolnitev k življenjepisu in delovnim izkušnjam, 35 % bi potrdilo mogoče upoštevalo, 9 % pa da potrdila sploh ne bi upoštevalo.

Sklep – kako se vrednoti s prostovoljstvom pridobljene kompetence?

Na podlagi dodatnih odgovorov, ki so jih delodajalci navajali pri vprašanjih, je mogoče izpeljati sledeče sklepe:

• delodajalci v zasebnem sektorju prostovoljstvo dojemajo kot dodatno, neformalno referenco, če se navezuje na delo, ki ga bo kandidat opravljal;
• menijo, da opravljanje prostovoljskega dela veliko pove o značaju kandidata;
• prav tako prostovoljsko delo do neke mere upoštevajo pri napredovanju, kadar tega zakon ne določa drugače (npr. napredovanje v nazive), vsekakor pa na prostovoljstvo zaposlenih gledajo z naklonjenostjo;
• skoraj polovica delodajalcev iz obeh sektorjev tudi organizira prostovoljske akcije, v katere se vključujejo zaposleni;
• prepričljiva večina delodajalcev v obeh sektorjih bi potrdilo o prostovoljskem delu, ki bi ga izdala verodostojna organizacija, upoštevala kot prilogo k življenjepisu kandidata; pri tem je pomembno, da potrdilo vsebuje: znanja, kompetence, trajanje prostovoljskega dela oz. število opravljenih ur, stopnja zahtevane izobrazbe za opravljanje določenega dela.