Primeri dobre prakse: Priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih zunaj delovnega razmerja

Primer dobre prakse v Sloveniji na področju priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih zunaj delovnega razmerja, je nacionalna poklicna kvalifikacija mladinski delavec, ki jo je oblikoval in uvedel Urad RS za mladino, pomeni pa možnost priznavanja neformalno pridobljenih kompetenc za ta poklic, tudi če so pridobljene s prostovoljstvom.

Formalne podlage za priznavanje neformalno pridobljenih izkušenj

Prav tako obstajajo formalne podlage za priznavanje neformalno pridobljenih izkušenj v javnem sektorju. Zakon o javnih uslužbencih omogoča priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih zunaj delovnega razmerja, kar je razvidno iz 13. točke 6. člena: »Delovne izkušnje so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe, in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. (...) Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.«

Direktorat za organizacijo in kadre na Ministrstvu za javno upravo (MJU) je ministrstva, vladne službe, upravne enote in lokalne skupnosti 24. 8. 2017 seznanil z navodilom za izvajanje tega člena. Za področje prostovoljstva je aktualna naslednja opredelitev: »Izjemoma pa lahko oseba uveljavlja delovne izkušnje, pridobljene izven delovnega razmerja, in sicer na podlagi opravljanja dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, čeprav take stopnje izobrazbe ni imela. V takem primeru se ustreznost delovnih izkušenj presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki ga je oseba opravljala, kar je v pristojnosti predstojnika oziroma natečajne komisije ali javnega uslužbenca, ki po pooblastilu predstojnika vodi postopek javnega natečaja.«

Pomen ustreznih potrdil

Na direktoratu so podali mnenje, da je pri uveljavljanju s prostovoljstvom pridobljenih znanj, veščin in kompetenc pri zaposlovanju pomembno, da je dokazilo o tem ustrezno, zato mora vsebovati naslednje elemente: kdo dokazilo izdaja, komu ga izdaja, kaj je oseba delala oziroma kakšne izkušnje, na kakšni stopnji zahtevnosti in koliko časa jih je pridobivala, vsebina delovnih izkušenj. Na direktoratu tudi menijo, da so lahko s prostovoljstvom pridobljena znanja, veščine in kompetence ter izkušnje nasploh aktualne pri zaposlovanju na različnih delovnih mestih v javnem sektorju in lahko pomenijo pomembno primerjalno prednost kandidata-prostovoljca v primerjavi z drugimi, ki nimajo prostovoljskih izkušenj na specifičnem področju.

Mednarodni vidik

Evropska unija podpira akcije, ki osvetljujejo pomen in vrednost kompetenc, pridobljenih s prostovoljskim delom ali drugimi načini neformalnega izobraževanja. Ustrezno prepoznavanje teh kompetenc ljudem dovoljuje, da vse svoje veščine in znanja uporabljajo tudi v svojih karierah in bodočem učenju. Izšla je tudi že nova, tretja izdaja Evropskih smernic za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja. Izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslega prebivalstva sta namreč prednostni nalogi Evropske unije, ki si je za cilj zadala, da se do leta 2030 vsako leto uči vsaj 60 % odraslih. Glede na to morajo strategije za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo vse bolj upoštevati vse predhodno učenje, ne glede na to, kdaj in kje je bilo znanje pridobljeno.

Vir: Dokument Predlog sistema evidentiranja kompetenc, pridobljenih s prostovoljstvom in pobude ta njihovo priznavanje pri zaposlovanju, ki ga je pripravila Slovenska filantropija