Najboljša prostovoljska zgodba 2023

Slovenska filantropija je v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije letos četrtič razpisala natečaj za priznanje Najboljša prostovoljska zgodba.

Najboljša prostovoljska zgodba leta 2023 je po mnenju komisije članek »Na ulici izgleda povsem normalno, niti sanja pa se nam ne, kakšno bitko bitje znotraj« avtorice Neže Šabanovič Grmšek, novinarke Zasavskih onlajn novic (ZON.si).

Naziv avtorice najboljše prostovoljske zgodbe v letu 2023 prejme novinarka ZON.si Neža Šabanovič Grmšek. Njena zgodba o prostovoljki Tinkari Anžur je navdihujoča, zlasti pa povsem drugačna, kot smo bili zgodb o društvu Hospic vajeni do zdaj. Novinarka je namreč odkrila zgodbo prostovoljke, ki pomaga žalujočim otrokom. Relativno kratek zapis brez patetike pokaže velik pomen prostovoljstva in hkrati nujnost detabuiziranja smrti. V času, ki slavi lepe, malodane popolne in večno mladost, je odprt dialog o smrti, ki je kljub vsemu neizbežna, nujen. Doleti lahko vsako družino v katerem koli času, novinarka je pomembno izpostavila, da prostovoljka pomaga tudi otrokom, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora. Novinarka spletnega medija je v lokalnem okolju našla izjemno zgodbo, vredno vsakega velikega, nacionalnega medija. Zlasti pa je članek pomemben za javnost, saj spodbuja empatijo, sočutje in kaže na velik pomen prostovoljstva na področju žalovanja, ki je za vse vsaj v nekem trenutku življenja neizbežno, čeprav o njem ne govorimo veliko.

Komisija za izbor Najboljše prostovoljske zgodbe 2022 se je odločila za častno omembo enega novinarskega prispevka s področja prostovoljstva in dobrodelnosti. Posebno priznanje prejme: 

Jana Juvan za zgodbo »Dan slovenskega krvodajalstva: V desetih letih tisoč krvodajalcev manj. Kaj v laboratoriju počne robot?« v Večeru.

Posebno priznanje Slovenske filantropije za pisanje o prostovoljstvu prejme novinarka Večera Jana Juvan. Avtorica je osvetlila ozadje krvodajalske akcije v UKC Maribor, v katero se tradicionalno vključujejo tudi njeni kolegi z Večera. Krvodajalstvo je v medijskem poročanju pogosta tema, v prispevku pa je uporabila inovativen pristop: opisala je prostovoljstvo novinarjev, ki so se ob 70-letnici slovenskega krvodajalstva iz opazovalcev prelevili v akterje. Svoje poročanje je avtorica oplemenitila z videoposnetki, ki dejavnosti Centra za transfuzijsko medicino povsem približajo publiki – potencialnim novim krvodajalcem. Prispevek tako hkrati učinkuje kot reportaža in kot povabilo ljudem, da se tudi sami odločijo za velikodušno dejanje, ki rešuje življenja. Ob predstavitvi osebnega doživljanja in opisih medicinskih postopkov je novinarka poročanje podkrepila z objektivno statistiko, ki kaže, da obseg krvodajalstva v zadnjem času upada. Opozorila je, da bi zmanjševanje števila krvodajalcev lahko privedlo tudi do pomanjkanja zalog krvi. Tudi v tem kontekstu novinarska kolektivna akcija pomembno prispeva k promociji solidarnosti v slovenski družbi.