Kaj prinaša Strategija za razvoj prostovoljstvo 2030?

Ministrstvo za javno upravo je sprejelo in objavilo Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki vsebinsko pomeni nadaljevanje Strategije o razvoju nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023.

Strategija prepoznava pomen prostovoljstva kot enega bistvenih elementov za dosego dostojnega življenja za vse. Izpostavlja dva osrednja vidika: prostovoljstvo kot samostojno in pomembno družbeno vrednoto ter vlogo prostovoljstva in prostovoljskih organizacij pri učinkovitem odzivanju na aktualne družbene izzive, kot so osamljenost, naraščajoče težave na področju duševnega zdravja, staranje prebivalstva, oboroženi konflikti, podnebne spremembe ter naravne nesreče. Predvidena sredstva financiranja si lahko ogledate v tem dokumentu. 

Ključni cilji strategije so:

1. Stabilno in trajnostno okolje za prostovoljske organizacije

• Spodbuda za večletne javne razpise (MJU poda 1 priporočilo/leto ministrstvom ter 1 priporočilo/leto občinam).
• Sistemska uskladitev zdravstvenega zavarovanja za prostovoljce za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
• Sprememba pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku.

2. Krepitev operativnih in upravljavskih zmogljivosti 

• Razpis za subjekte, ki delujejo kot podporno okolje za razvoj in krepitev področja prostovoljstva, vključno s krepitvijo razvoja manjših organizacij (horizontalni mreži na nacionalni ravni in regionalna stičišča).
• Aktivnosti za podporo prostovoljstva na nacionalni in regionalni ravni (usposabljanja, zagovorništvo, informiranje, itd.).

3. Povečanje števila prostovoljcev in zagotavljanje kvalitetne prostovoljske izkušnje

• Možnost vključitve supervizije mentorjev kot upravičen strošek v javnih razpisih.
• 2 javna razpisa/obdobje izvajanja z namenom spodbujanja profesionalizacije mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva.
• Priprava brošure z namenom spodbujanja prostovoljstva med starejšimi zaposlenimi.
• Promocija prostovoljskega dela na področju enakih možnosti žensk in moških.
• Spodbujanje in promocija prostovoljskega dela z javnimi razpisi za sofinanciranje socialnovarstvenih programov (20-% povečano število opravljenih prostovoljskih ur v socialnovarstvenih programih).
• 1 usposabljanje za izvajalce socialnega varstva z namenom promocije in povečanja števila prostovoljcev v socialnem varstvu.

4. Večja prepoznavnost in pomen prostovoljstva

• Večja medijska prisotnost ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, ob podelitvi nagrad prostovoljcem, ipd. (10 objav v medijih/obdobje izvajanja).
• Podeljevanje državnih nagrad in priznanj (5 podelitev državnih nagrad in priznanj za prostovoljce/ obdobje izvajanja).
• Sodelovanje prostovoljskih organizacij v Svetu za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij (2 seji sveta/leto ter 2 obravnavani pobudi/leto).
• Izvedba nacionalne raziskave o prostovoljstvu. 
• Izvedba analize o vrstah prostovoljskega dela na področju socialnega varstva. 
• Krepitev kakovosti in razvoja prostovoljstva na področju kulturne dediščine, knjižnične in arhivske dejavnosti (3 programi/obdobje izvajanja, 1 sistem evidentiranja/obdobje izvajanja, 3 javni pozivi oziroma razpisi z vpeljanim prostovoljskim delom/obdobje izvajanja.
• Povečanje seznanjenosti javnosti s kazalniki prostovoljskega dela (objave v medijih ter objava skupnih letnih poročil o prostovoljstvu na spletu).
• Uveljavitev prostovoljstva v šolah (ozaveščanje s strani pristojnega ministra/ministrice, strokovni posveti za pedagoške delavce).

5.  Prostovoljski programi za reševanje družbenih izzivov

• Spodbujanje različnih oblik prostovoljstva (družinsko, e-prostovoljstvo, korporativno prostovoljstvo ipd.) in prostovoljstva za obravnavanje družbenih izzivov (1 javni razpis/obdobje izvajanja). 
• Spodbujanje mentorstva na področju varovanja kulturne dediščine, knjižnične in arhivske dejavnosti (3 programi/obdobje izvajanja, 1 usposabljanje/obdobje izvajanja).
• Spodbujanje sodelovanja med prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi (1 predstavitev dobrih praks/leto). 
• Spodbujanje prostovoljstva kot varovalnega dejavnika duševnega zdravja različnih ciljnih skupin (2 javna razpisa/obdobje izvajanja). 
• Usposabljanja NVO/prostovoljskih organizacij z namenom povečanja odpornosti družbe (20–30 usposabljanj/leto).
• Vključevanje prostovoljcev po Zakonu o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (2 javna poziva za zagotovitev sredstev za vključevanje prostovoljcev).
  
  

V zvezi s spremljanjem izvajanja strategije zakonodaja določa, da ministrstvo za javno upravo v šestih mesecih po poteku vsakega dveletnega obdobja predloži vladi poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in mnenjem sveta. 

Ministrstvo za javno upravo je hkrati s strategijo razvoja prostovoljstva do leta 2030 sprejelo tudi strategijo razvoja nevladnih organizacij do leta 2030. Več o strategiji razvoja nevladnih organizacij si lahko preberete na spletni strani CNVOS oz. na tej povezavi.