Pogosta vprašanja in odgovori

SPLOŠNA VPRAŠANJA O ZAKONU

1. Zakaj je zakon sploh pomemben?

Zakon določa, kaj je prostovoljstvo in kakšen je njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva in pogoje za opravljanje organiziranega prostovoljstva. Določa tudi, kakšne pravice in obveznosti imajo prostovoljci, prostovoljske organizacije, ter kakšno vlogo pri spremljanju, spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva igrajo država, lokalne skupnosti, prostovoljske organizacije in nepridobitne organizacije, ki delujejo na področju prostovoljstva.

2. Kdaj je bil zakon sprejet?

Državni zbor RS je Zakon o prostovoljstvu sprejel 3. februarja 2011, konec oktobra 2015 pa še novelo Zakona o prostovoljstvu, v kateri gre predvsem za poenostavitev poročanja o opravljenem prostovoljskem delu, ureditev izvajanja prostovoljskega dela v javnih zavodih ter manjše spremembe pri kazenskih določbah. Dopolnjen Zakon o prostovoljstvu je tako v veljavi od 18. novembra 2015.

Če vaša organizacija doslej še ni opredelila, na kakšen način organizira prostovoljstvo, se bo morala opredeliti glede tega, kako bo zagotavljala pravice prostovoljcev, in glede stroškov, ki jih bo vračala prostovoljcem. Organizacija je dolžna tudi voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Če obrazce za dogovore že imate, jih uskladite z zakonom in od prostovoljcev pridobite ustrezne izjave.

3. V katerih primerih je treba upoštevati določila Zakona o prostovoljstvu?

Zakon o prostovoljstvu upoštevajo prostovoljske organizacije (NVO) in organizacije s prostovoljskim programom (javni zavodi, ki sprejmejo prostovoljske programe), v primeru, da prostovoljci v organizaciji opravijo najmanj 24 ur prostovoljskega dela letno.

4. Katere spodbude prinaša Zakon o prostovoljstvu?

Zakon vključuje prostovoljstvo kot družbeno vrednoto v vzgojno izobraževalni sistem (35. člen). Z namenom spodbujanja prostovoljstva (36. člen) je Vlada RS 30. maja 2018 sprejela Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki med drugimi določa temeljne politike in ukrepe za spodbujanje prostovoljstva. Druge, spodbude, ki jih prinaša zakon, so:

• Ministrstva morajo najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov s področij, kjer delujejo tudi prostovoljske organizacije, nameniti za programe ali projekte, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva (37. člen, 2. odstavek).
• Kadar morajo organizacije zagotoviti lastni delež financiranja na razpisih ministrstev in lokalnih skupnosti, se prostovoljsko delo upošteva kot lastni materialni vložek prostovoljske organizacije (37. člen, 5. odstavek).
• Na razpisih ministrstev se med upravičene stroške sofinanciranja projektov in programov štejejo stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev.

5. Ali je najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov na področjih, na katerih delujejo tudi PO, namenjenih tudi javnim zavodom?

Ne.

6. Kakšne so spodbude na lokalni ravni?

Lokalne skupnosti po lastni presoji namenijo določena sredstva prostovoljskim projektom in programom (37. člen, 4. odstavek).

Kadar razpisi lokalnih skupnosti zahtevajo lastni delež financiranja PO, se lahko kot lastni materialni vložek upošteva prostovoljsko delo (37. člen, 5. odstavek).

7. Kakšne nagrade in priznanja predvideva zakon?

Zakon predvideva, da se prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam podeljuje Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo in Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo. Gre za najvišji državni priznanji za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja (42. člen). Svoje nagrade in priznanja lahko podeljujejo tudi lokalne skupnosti (47. člen), nagrado za izjemne dosežke pa tudi prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom (34. člen).

8. Ali zakon prostovoljce ščiti pred izkoriščanjem?

Zakon točno določa, kaj je prostovoljsko delo (5. člen), kaj je organizirano prostovoljstvo in katera brezplačna dela ne spadajo med prostovoljska dela (7. člen), pa tudi, kakšne so pravice prostovoljca (25. člen) in obveznosti organizacije (29. člen), prav tako vsebuje načelo prepovedi izkoriščanja prostovoljcev (12. člen).

VPIS V VPISNIK PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ IN ORGANIZACIJ S PROSTOVOLJSKIM PROGRAMOM

9. Kaj je Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom ter kako se razlikuje od vpisa v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij?

Zakon o prostovoljstvu v 38. členu nalaga pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), da z namenom spremljanja prostovoljstva vodi seznam prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Vanj se vpišejo tako nevladne organizacije kot javni zavodi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom (glej tudi odgovor na vprašanji 11 in 12). Z vpisom v Vpisnik pridobijo nevladne organizacije status prostovoljske organizacije, javni zavodi pa status organizacije s prostovoljskim programom. Vpisane organizacije so dolžne enkrat na leto oddati letno poročilo o prostovoljstvu (glej tudi vprašanje 13).

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij je neformalna mreža, kamor se lahko vpišejo tako nevladne organizacije kot javni zavodi, pa tudi vse organizacije, ki z uvajanjem prostovoljstva šele začenjajo. Z vključitvijo v mrežo dobijo organizacije dostop do obrazcev in dokumentov, ki so jim v pomoč pri vzpostavitvi in izvajanju prostovoljstva. Vključitev je brezplačna.

10. Kako se organizacija vpiše v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

Pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 38. člena zakona, se na obrazcu, ki je Priloga 1 Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (velja od 22. aprila 2016), pisno priglasi Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ta  pa izvede vpis v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena zakona.

Obrazec za vpis v vpisnik najdete tudi na spletni strani AJPES ali ga najdete na tej strani: https://www.prostovoljstvo.org/vpisnik-prostovoljskihorganizacijnaajpesu. Za zdaj je obrazec mogoče oddati le v fizični obliki, v prihodnje pa bo na voljo tudi elektronski obrazec.

11. Ali se morajo nevladne organizacije obvezno vpisati v register/vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

Ne, za zdaj to ni obvezno, je pa priporočljivo, saj jim s tem pripadajo določene ugodnosti (npr. pri prijavi na razpise), pa tudi prostovoljcem, ki so prejemniki denarne socialne pomoči, s tem omogočijo uveljavljanje dodatka za delovno aktivnost.

12. Ali se morajo javni zavodi obvezno vpisati v register/vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

Da, za javne zavode je vpis obvezen. V vpisnik se morajo pisno priglasiti v 30 dneh po sprejetju posebnega prostovoljskega programa. Posebni prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne dejavnosti izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim aktom izvajalca javne službe.

Zakon določa globe za javne zavode, ki izvajajo prostovoljstvo in se ne vpišejo v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (50. člen, 4. in 5. odstavek).

13. Kaj so dolžnosti organizacije, ki je vpisana v Vpisnik?

Hkrati s finančnim poročilom (letno bilanco), ki ga morajo organizacije oddati AJPES, oddajo tudi letno poročilo o prostovoljstvu (kot prilogo finančnemu poročilu), ki vključuje podatke o številu prostovoljcev po spolu in starostnih skupinah, o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur glede na kraj opravljanja dela, o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu opravljenih ur glede na vrste in področja prostovoljskega dela.

V pomoč pri vodenju evidenc in pripravi podatkov za letno poročilo o prostovoljstvu vam je lahko tudi Spletna aplikacija za vodenje evidenc, ki jo ponuja Slovenska filantropija.

Letno poročilo o prostovoljstvu se odda za preteklo koledarsko leto od datuma vpisa organizacije v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (velja datum, naveden na potrdilu AJPES o vpisu). Rok za oddajo poročil za društva je 31. marec, zavodi pa morajo poročila oddati do konca februarja.

VODENJE EVIDENC

14. Katere podatke mora prostovoljska organizacija/organizacija s prostovoljskim programom beležiti?

Glede na 23. člen Zakona o prostovoljstvu mora organizacija voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke:

- naziv in sedež prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom, osebno ime prostovoljca, datum rojstva, datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil,

- podatek o vrsti opravljenega prostovoljskega dela,

- področje prostovoljskega dela,

- število opravljenih prostovoljskih ur glede na kraj izvajanja prostovoljskega dela,

- število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega dela in

- navedbo osebnega imena in funkcije odgovorne osebe.

15. Na kakšen način se vodi evidenca?

Organizacije lahko uporabljajo svoj način evidentiranja prostovoljskega dela, prilagojen njihovemu načinu dela in beleženja. Evidenca je lahko v elektronski ali fizični obliki, pri čemer mora biti zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Podatki v evidenci se hranijo deset let od zadnjega vpisa v evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela.

Na Slovenski filantropiji smo razvili aplikacijo za vodenje evidenc, ki omogoča enostaven in hiter vnos podatkov ter njihovo nadaljnjo obdelavo, potrebno za oddajo letnega poročila na AJPES ali pa financerjem, odboru, skupščini … Aplikacijo lahko uporabljajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki s Slovensko filantropijo podpišejo poseben dogovor – ta je objavljen na nadzorni plošči članic mreže na spletni strani https://www.prostovoljstvo.org/vodenje-evidenc.

 Za več informacij pa pišite na slovenska@filantropija.org. 

16. Kako je z vnašanjem podatkov pri Zvezah in njihovih društvih?

Lahko se med seboj dogovorijo, da podatke vnaša le zveza. Če pa se posamična društva sama prijavljajo na razpise, bo zanje bolje, da se sama vpišejo v register prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES in s tem dobijo možnost, da kandidirajo na razpisih ministrstev, ki 10 % sredstev namenjajo za prostovoljske organizacije.

17. Če prostovoljci ene organizacije opravljajo prostovoljsko delo pri drugi organizaciji, kdo poroča oz. beleži opravljeno prostovoljsko delo?

Organizaciji se morata dogovoriti med seboj. Po navadi poroča organizacija, ki ima s prostovoljci sklenjene dogovore o prostovoljskem delu.

18. Ali mora organizacija obvezno izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem delu?

Ne. Izdati mora potrdilo, če to od nje zahteva prostovoljec.

Potrdilo mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela. Če prostovoljec to želi, potrdilo vsebuje tudi navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvom ali s prostovoljskim delom (24. člen).

ZAVAROVANJA PROSTOVOLJCEV IN POVRAČILA STROŠKOV

19. Kako je z zavarovanjem prostovoljcev?

Organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu (29. člen, 2. odstavek). Zaradi različnih zmožnosti organizacij zavarovanje za druga dela ni obvezno, je pa vsekakor priporočljivo.

Za določena prostovoljska dela je potrebno za prostovoljce plačevati mesečni oz. letni prispevek po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Bolj konkretne informacije članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij najdete tukaj: https://www.prostovoljstvo.org/druga-zavarovanja-in-prispevki

20. Kako priti do najbolj ugodne ponudbe za nezgodno zavarovanje prostovoljcev?

Slovenska filantropija je na podlagi prejetih ponudb zavarovalnic izbrala najbolj ugodno ponudbo za nezgodno zavarovanje prostovoljcev in jo ponudila članicam Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Več informacij o ponudbi najdete na: https://www.prostovoljstvo.org/nezgodno-zavarovanje

21. Kako pa je z zavarovanjem, če npr. prostovoljec pelje otroke na izlet ali če prostovoljci izvajajo tabore in letovanja?

Priporočeno je urediti zavarovanje za odgovornost, tako za škodo zaradi poškodovanja oseb kot tudi za škodo na stvareh, ki bi jo naredili prostovoljci. Zavarovanje sklenete pri komercialnih zavarovalnicah. S tem se ne boste izognili tožbam in zahtevkom, a zavarovalnica vam bo pomagala pri reševanju teh nevšečnosti.

22. Katere stroške mora organizacija povrniti prostovoljcem? Ali so obdavčeni?

Organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, ki so nastali zaradi izvajanja prostovoljskega dela ali v zvezi z njim, v skladu s predpisi, ki urejajo povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja), in če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno (31. člen). Ti stroški so: potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, stroški prevoza in drugi stroški, povezani s potjo, ter stroški, povezani z bivanjem v tujini. Stroški niso obdavčeni, maksimalna višina povrnjenih stroškov pa je enaka kot velja po delovno pravnih razmerjih. Več najdete na https://www.prostovoljstvo.org/izplacilo-stroskov-prostovoljcem

23. Kaj pomeni nadomestilo za uporabo lastnih sredstev? Ali je nadomestilo obdavčeno?

Prostovoljcu se lahko v pavšalnem znesku, ki na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih za januar preteklega koledarskega leta (31. člen, 4. odstavek), povrnejo stroški nastali zaradi uporabe lastnih sredstev (31. člen, 2. odstavek), ki npr. pomenijo povračilo stroškov, ki jih ni mogoče prikazati z računi (uporaba lastnega telefona, interneta …). Stroški niso obdavčeni, lahko jih izplačate v enkratnem znesku ali po delih.

Povprečna mesečna neto plača januarja 2023 je znašala 1.399,03 EUR, torej je maksimalna višina nadomestila v letu 2024 lahko 279, 8 EUR.

24. Ali imajo prostovoljci, ki pridejo na enkratno akcijo, pripadajo enake pravice kot prostovoljci, ki redno sodelujejo pri izvajanju aktivnosti organizacije?

Ne. Pravice iz tega zakona pripadajo prostovoljcem, ki redno opravljajo prostovoljsko delo vsaj 24 ur letno (7. člen).

25. Ali lahko prostovoljcem izplačujejo finančne nagrade?

Zakon o prostovoljstvu predvideva državno nagrado in priznanja za prostovoljce in prostovoljske organizacije (42. in 43. člen). Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom lahko prostovoljcu podeli letno nagrado za izjemne dosežke, če ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor (34. člen). Maksimalni znesek nagrade za izjemne dosežke je 500 EUR (polovica višine državnega priznanja).

Drugače za prostovoljce veljajo ista pravila glede nagrajevanja, ki jih ureja davčni zakon RS.

26. Ali morajo organizacije spreminjati statute, če še nimajo podlage za nagrajevanje prostovoljcev in povračilo stroškov, kar zakon zdaj omogoča (nagrada za izjemne dosežke – 34. člen) oz. zahteva (stroški – 31. člen)?

Ni potrebna sprememba statuta, dovolj je sklep najvišjega organa oz. drug interni akt.

27. Kaj je potrebno za organiziranje in izvajanje prostovoljstva v javnem zavodu?

Javni zavodi lahko izvajajo organizirano prostovoljstvo na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe (7. člen, 2. odstavek). Posebni prostovoljski program oz. pravilnik se določi z notranjim aktom zavoda.

Javni zavod se mora tudi obvezno vpisati v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES.

DODATEK ZA DELOVNO AKTIVNOST

28. Kaj je dodatek za delovno aktivnost? Kdo in kako ga lahko uveljavlja?

Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k denarni socialni pomoči in je namenjen spodbujanju ljudi k delu ali ohranjanju zaposlitve. Od 1. septembra 2014 je v veljavi določilo, ki med delovno aktivnost uvršča tudi prostovoljsko delo po Zakonu o prostovoljstvu. Dodatek za delovno aktivnost z naslova prostovoljstva lahko uveljavljajo prostovoljci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. Za uveljavljanje dodatka je potrebno vlogi za denarno socialno pomoč priložiti kopijo dogovora o prostovoljskem delu z organizacijo, ki je vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES.

29. Koliko ur prostovoljskega dela na mesec mora prostovoljec opraviti, da je upravičen do dodatka?

Za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu, velja, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur na mesec ne glede na dejansko število opravljenih prostovoljskih ur. Ker ZSVarPre ne določa minimalnega števila ur za opravljanje prostovoljskega dela, se šteje, da oseba lahko že z eno opravljeno uro prostovoljskega dela na mesec izkaže aktivnost (število prostovoljskih ur na letni ravni mora biti najmanj 24), na podlagi katere je upravičena do dodatka za delovno aktivnost.

Organizacija lahko sama določi minimalno število ur, ki jih mora prostovoljec opraviti, da mu izda potrdilo. S tem mora seveda prostovoljca seznaniti v naprej.

30. Kako lahko prostovoljec izkazuje delovno aktivnost?

Glede na namen dodatka za delovno aktivnost (spodbujanje k delu), zgolj sklenitev pisnega dogovora o prostovoljstvu še ne pomeni, da je oseba upravičena do dodatka za delovno aktivnost. Oseba mora izkazati opravljanje prostovoljskega dela s ciljem aktivacije in vstopa na trg dela, kar se dokazuje s potrdilom o dejansko opravljenih urah prostovoljskega dela.

Delovno aktivnost prostovoljec izkazuje s potrdilom organizacije, s katero ima sklenjen dogovor o prostovoljskem delu. Obrazec potrdila dobi pri svojem svetovalcu na pristojnem CSD. Prostovoljec mora izkazati dejansko opravljanje prostovoljskega dela v mesecu, za katerega ima priznan dodatek za delovno aktivnost. Če oseba v mesecu, ko ima priznan dodatek za delovno aktivnost, ni opravila prostovoljskega dela, ni upravičena do dodatka za delovno aktivnost.

31. Kdaj mora prostovoljec CSD predložiti potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu?

Potrdilo je CSD potrebno predložiti vsak mesec, da se dokaže delovno aktivnost in s tem upravičenost do dodatka za delovno aktivnost. Potrdilo je potrebno predložiti do konca koledarskega meseca, za katerega se dokazuje delovna aktivnost, oziroma najkasneje do 8. dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.

Če je prostovoljcu priznana denarna socialna pomoč za obdobje do 3 mesecev, lahko potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu posreduje za celotno preteklo obdobje priznanega dodatka za delovno aktivnost v roku 8 dni po izteku priznane pravice.

32. Kaj se zgodi, če prostovoljec CSD ne predloži potrdila o opravljenem prostovoljskem delu?

Oseba za mesec, ko ni izkazano opravljanje prostovoljskega dela oz. ne predloži potrdila, ni upravičena do dodatka za delovno aktivnost.

33. Kakšna je vloga organizacije oziroma kako lahko organizacija omogoči prostovoljcu uveljavljanje dodatka za delovno aktivnost?

Uveljavljanje dodatka je v domeni posameznikov/prostovoljcev, organizacija pa je tista, ki prostovoljcu omogoči sklenitev pisnega dogovora o prostovoljskem delu ter na zahtevo prostovoljca izda potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu. Če želi prostovoljec uveljavljati DDA, mora biti organizacija vpisana v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES.

34. Ali lahko CSD sam kontaktira organizacijo za posredovanje potrdila o opravljenem številu prostovoljskih ur?

Ne, to je dolžnost prostovoljca. Lahko pa se strokovni delavec /svetovalec obrne na mentorja, ki je na potrdilu naveden, in ga prosi za podatke o števila opravljenih ur prostovoljskega dela, če prostovoljec tega za posamezni mesec ne predloži.

35. Ali lahko predsednik društva, ki je tudi prostovoljec, izda potrdilo zase?

Pravno gledano lahko. Iz etičnih razlogov pa je bolje, če potrdilo podpiše kdo drug iz vodstva organizacije, na primer član upravnega odbora.