12. Slovenski kongres prostovoljstva 

126 udeležencev 12. Slovenskega kongresa prostovoljstva je 5. decembra 2019, na mednarodni dan prostovoljstva, v Hiši Evropske Unije v Ljubljani obravnavalo merjenje učinkov prostovoljskega dela. Prostovoljstvo je namreč zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen. V zadnjih letih več ali manj uspešno merimo prostovoljstvo številčno (število prostovoljcev, število prostovoljskih ur, število izvedenih delavnic …), ni pa raziskav dolgoročnih vplivov prostovoljstva na družbeno blaginjo (vpliv na kakovost življenja prejemnikov prostovoljske pomoči, kot tudi vpliv na kakovost življenja prostovoljcev).

Kaj želimo povedati o svojem prostovoljskem delu in katere rezultate in učinke želimo spremljati? Ali znamo te učinke izmeriti in jih predstaviti? Znamo pogledati, kaj in koliko prostovoljstvo prispeva k družbeni blaginji? Kakšno metodologijo uporabiti in s kom se lahko povežemo?

Uvodni nagovor

Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

»Prostovoljstvo razumemo in vrednotimo pozitivno kadar gre za neposredno pomoč, na primer ob katastrofah, kadar vzpostavljeni javni sistemi potrebujejo dodatno pomoč prostovoljcev in, sicer malo manj, ob vsakdanji skrbi za ljudi v stiski. Mnogo manj prepoznavamo vrednost, ki jo za razvoj skupnosti predstavlja prostovoljstvo za vse vključene in za skupnost kot celoto, saj kvalitativnih učinkov ne merimo. Za številčno merjenje že imamo vzpostavljene mehanizme zbiranja podatkov, za kakovostno vrednotenje učinkov prostovoljstva pa zaenkrat še ne. Gre namreč za kompleksen proces, ki mora zaobjeti širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na občutek zadovoljstva, varnosti, izpopolnjenosti, sreče in zdravja. Študij, ki bi obravnavale učinke prostovoljstva v Sloveniji, ne dela nihče, pa bi bilo smiselno. Lahko bi bile dobra podlaga za oblikovanje predvsem vzpodbudnih socialnih politik. O potrebi po predstavitvi kakovostnih učinkov prostovoljstva na družbo bomo govorili v okviru Kongresa prostovoljstva s predstavniki prostovoljskih organizacij in strokovnjaki, ki se s tem področjem ukvarjajo.« - Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Človečnost in skupnost – onkraj meritev in številk

Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije

Prispevek. 

Kaj sta prinesla Zakon o prostovoljstvu ter Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva?

Erika Lenčič Stojanovič, vodja Službe za nevladne organizacije, Ministrstvo za javno upravo

Predstavitev. 

Predstavitev rezultatov ankete.

UČINKI IN KORISTI ZA PROSTOVOLJCE - PRIMERI

Vpliv akcij odbora Planinstvo za invalide na prostovoljstvo in položaj prostovoljcev v družbi

Jurček Nowakk, Marjeta Čič, Odbor planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami, in Daša Peperko, MOOSVID

Predstavitev.

Učinki inkluzivnega prostovoljstva

Primož Jamšek, vodja dnevnega centra za migrante, Slovenska filantropija, Barbara Lužar, strokovna vodja Hiše sadeži družbe Žalec, Slovenska filantropija

Predstavitev.

Vpliv prostovoljskih aktivnosti na zaposljivost mladih

Roberta Čotar Krilić, vodja programa Evropska solidarnostna enota, MOVIT, Ljubljana, Nacionalna agencija programov EU Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota

Predstavitev. 

UČINKI INKORISTI ZA DRUŽBO IN UPORABNIKE STORITEV PROSTOVOLJSTVA

Širši učinki prostovoljstva v planinstvu

Damjan OMERZU, Planinska zveza Slovenije

Predstavitev. 

Možnosti za spremljanje družbenih učinkov prostovoljstva

doc. dr. Alenka Gril, višja znanstvena sodelavka, Pedagoški Inštitut

Predstavitev.

ZAKAJ IN KAKO MERIMO UČINKE? 

Učinki korporativnega prostovoljstva in metodologija merjenja

izr. prof. dr. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih., vodja katedre za psihologijo dela in organizacije, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani  

Predstavitev.

Moderatorka kongresa: Mojca Černelč Koprivnikar

“SVETOVNA KAVARNA” UDELEŽENCEV O UČINKIH PROSTOVOLJSTVA

Raziskovanje pomena in smiselnosti merjenja učinkov v prostovoljstvu

Interaktivna razprava in aktivno posvetovanje udeležencev po omizjih po svetovno priznani metodi aktiviranja skupinske inteligence »Svetovna kavarna«. Ker kompleksni izzivi merljivega prepoznavanja učinkov prostovoljstva potrebujejo vaše soustvarjanje rešitev in vaše cenjene izkušnje. Hvala! 

Udeleženci kongresa so se strinjali, da je merjenje učinkov prostovoljstva potrebno, saj javna uprava oz. pristojna ministrstva slabo poznajo prispevek prostovoljcev, nimajo stika s terenom, prav tako zaznavajo pomanjkljivo medsektorsko usklajenost.

Da bi organizacije bolj učinkovito spremljale učinke prostovoljstva za prostovoljce in tiste posameznike, ki se jim nudi prostovoljska pomoč, primanjkuje tako število redno zaposlenih, posledično tudi časa, ki je na voljo za spremljanje, prav tako pa mentorji niso dovolj opremljeni z ustrezno metodologijo. Poleg pomanjkljivega znanja, organizacije tudi nimajo namenskih sredstev za izvedbo in obdelavo obsežnih raziskav. Izstopalo je tudi stališče, da je neprecenljiva osebna doživetja težko meriti in da jih raziskave pogosto reducirajo. Ena izmed predlaganih rešitev je izpostavila pomembnost pripovedovanja zgodb in zapisovanja prostovoljskih izkušenj (literatura, film, …) , kot tudi zapise tistih, ki so bili deležni pomoči prostovoljcev.

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij bo še naprej promovirala prostovoljstvo v javi upravi, tudi z natečajem Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi in Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi, s povabili za udeležbo v velikih prostovoljskih akcijah, krepitvijo članic mreže za zagovorništvo, aktivno zastopanje stališč prostovoljskega sektorja na pristojnih ministrstvih in spremljanjem izvajanja Zakona o prostovoljstvu in Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. Prav tako bomo nadaljevali raziskovanje letošnje teme kongresa ter predstavljali dobre prakse iz tujine.

Na kongresu je Janez Matoh predstavil delo Etične komisije v preteklih letih, udeleženci kongresa pa so izbrali tudi nove člane.  

Fotografije najdete tukaj.