Zavod Manipura nudi aktivnosti prostovoljstva v okviru programa “European Solidarity Corps” oziroma “Evropska solidarnostna enota” (ESE/ESC). Aktivnosti, namenjene mladim med 18 in 30 letom starosti, omogočajo priložnosti za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih doma ali v tujini. Aktivnosti se ukvarjajo z iskanjem odgovorov na potrebe družbe in izzive na terenu ter prispevajo h krepitvi skupnosti. Prostovoljcem omogočajo pridobivanje veščin in kompetenc za osebni, izobraževalni, socialni, državljanski in profesionalni razvoj. Zavod Manipura za mlade organizira mednarodne prostovoljske projekte, ki imajo različne dolžine trajanja, vse od 15 dni do 12 mesecev. Cilj vključitve v tovrstne projekte je, da mladi preko neformalnega učenja pridobivajo dragocene življenjske ter delovne izkušnje, razvijajo ključne kompetence in krepijo socialne veščine, kar pozitivno vpliva na njihovo zaposljivost. Spregovorili smo s štirimi prostovoljci, ki so del ESC programa pri Zavodu Manipura: Görkem prihaja iz Grčije, Giwrgos iz Turčije, Aziza iz Maroka in Emese iz Madžarske.

Kaj počnete v Sloveniji?

Giwrgos: Prostovoljci, ki smo trenutno tukaj v okviru Zavoda Manipura, v Sloveniji delujemo dva meseca. Naše aktivnosti so raznolike: od praktičnega dela v hiši in pomoči v centrih za osebe z invalidnostmi pa do obiskov na kmetijah, kjer pomagamo družinam. Prav tako med mladimi širimo glas o naših državah in projektu, pri katerem sodelujemo.

Ayiya: Smo del ESC programa, kjer izvajajo aktivnosti, namenjene mladim, pa tudi zeleno obarvane aktivnosti, kot je eko kmetija. Naučili smo se, kako eko kmetije delujejo, mladim pa pomagamo, da so lažje odprti za tujce. Z njimi igramo športne in druge igre, ljudem z invalidnostjo pa želimo omogočiti, da uživajo v lepih trenutkih. Poskušamo ustvarjati srečo (smeh).

Emese: Ukvarjamo se tudi z mladimi, ki so pustili šolo. Z njimi smo zasnovali takšne delavnice, na katerih se lahko učimo drug od drugega. Je zelo raznolika, čudovita izkušnja.

Kje ste slišali za prostovoljsko delo in kako ste se vanj vključili?

Görkem: Za ta projekt sem slišal na Facebooku in želel sem se priključiti.

Emese: V srednji šoli moramo opraviti obvezno prostovoljstvo, da lahko zaključimo šolanje. Izpolniti moramo 50 ur prostovoljskega dela. Za ta projekt pa sem slišala od brata, ker je sam že prej sodeloval pri projektu Zavoda Manipura, zato sem jih zlahka našla. Po zaključku gimnazije sem se odločila za prosto leto, da bi lahko potovala, in to se mi je zdela prava priložnost, saj imam čas, da se priključim prostovoljskemu projektu.

Aziza: Prostovoljsko delo sem že prej opravljala, ker sem se priključila bratoma, ki sta bila prostovoljca. Všeč mi je bilo okolje, vzdušje prostovoljskega dela, rada sem tam preživljala čas. Po končani gimnaziji sem se odločila, da postanem prostovoljka, saj sem želela narediti nekaj zase in za svojo skupnost. Želela sem spoznavati ljudi, različne osebnosti … prosti čas lahko postane tvoj najslabši čas. Če pa se udejstvuješ v aktivnostih, ki delujejo v dobrobit skupnosti, postane to dober čas. Po zaključku gimnazije sem si rekla: Okej, prostovoljsko delo v domačem okolju sem že izkusila, sedaj moram iti v tujino. 

Giwrgos: Moja teta je slišala, da obstaja takšen program, kot je ta pri Manipuri. Prvo polovico leta sem bil že zaposlen z delom, za naslednjo polovico pa še nisem imel ničesar v načrtih. Sprva sem mislil, da takšen program ni zame, ko pa sem še nekaj časa o tem razmišljal in začel brati, kaj prostovoljstvo pravzaprav je in kako to poteka, me je začelo vedno bolj zanimati. Pričel sem z iskanjem prostovoljskih programov v tujini, pridružil sem se nekaj Facebook skupinam in nazadnje sem se odločil, da se priključim zavodu Manipura, saj me je navdahnilo njihovo delo.

Kako se počutite, ko opravljate prostovoljsko delo?

Giwrgos: Počutim se dobro, ker veš, da s svojim delom pomagaš ljudem in skupnostim, pri tem pa ne gre za denar. Dobro se počutim, ker ne gre za to, da bi kaj zaslužil, je pa dobro za tvojo dušo. Lepo je tudi spoznavati nove ljudi, biti z njimi, živeti skupaj.

Aziza: Počutim se srečno, ker moje delo osrečuje druge. Ta energija, ki jo proizvaja sreča drugih, se transformira nazaj vame in postanem še bolj srečna.

Emese: pri meni je podobno kot pri drugih. Gre za super izkušnjo. Srečna sem, ko pomagam drugim ljudem in jih osrečujem, srečo pa mi prinaša tudi naše skupno bivanje in deljenje izkušnje kot skupnost.

Görkem: Prostovoljstvo mi dobro dene. Rad se učim o različnih kulturah in ljudeh, zato sem tukaj srečen.

Kaj vam prostovoljstvo prinaša v življenje?

Görkem: Prinaša mi nova spoznanja. Prej sem mislil, da kmetij ne maram, po tej izkušnji pa vidim, da jih imam v resnici rad. Prostovoljstvo me je naučilo vzljubiti nekaj, česar prej nisem maral. Popelje te izven svoje cone udobja.

Emese: Tudi meni je pripeljalo občutek zadovoljstva, ker sem stopila iz svoje cone udobja. Poskusiti nekaj novega mi je običajno naporno, ta program pa mi omogoča, da lažje sprejemam spremembe v življenju. Situacije, v katere me daje prostovoljstvo, niso nekaj, kar bi običajno izkušala, to pa mi pomaga, da se spoznavam. Opažam tudi, da postajam bolj samozavestna.

Aziza: Gre za oblikovanje osebnosti. Preko prostovoljskega dela spoznavamo stvari, s katerimi se soočamo prvič v življenju. Učim se boljše komunikacije z drugimi, sprejemanja novih kultur in prepletanja teh dveh stvari: kako dobro komunicirati v stiku z novimi kulturami.

Giwrgos: Še nikoli prej nisem bil prostovoljec in želel sem izkusiti, kaj to pomeni. Želel sem izkusiti življenje v tujini in videti, kako drugi živijo. Odpira mi pogled na svet, razširja mi um, ker vidim, kakšno je življenje izven mojih domačih okvirjev. Učim se tudi čisto uporabnih veščin, ki jih pridobivam preko naših aktivnosti in nasploh preko te izkušnje. Tudi zame je prostovoljstvo pomenilo iti izven svoje cone udobja, čeprav sem prej počel že veliko stvari: živel sem sam, bil sem v vojski, okrožen sem bil z različnimi ljudmi, reduciral sem svoje materialne stvari, obdal sem se s samoto, živel brez denarja ... Ne glede na vse je bila prostovoljska izkušnja dodatna izkušnja, nekaj, kar je drugače od meni poznanega vsakdana – nekaj, kar mi je zelo izboljšalo samozavest in samopodobo. Sedaj vidim, da lahko živim v drugi državi in z lahkoto vse izpeljem.

Opažate še kakšne spremembe na sebi, ki jih je povzročila vaša prostovoljska izkušnja?

Giwrgos: Ja, odprtost za drugačnost, spoznavanje novih stvari, vse to širi tvoje doživljanje sveta. Že prej sem bil zelo odprt človek, sedaj pa sem še malo bolj. Drugače sem začel razmišljati, drugače vidim ljudi.

Aziza: Spremembe opažam predvsem v svojem dojemanju, razmišljanju. Ko sem v preteklost razmišljala o potovanjih, sem nanje gledala povsem drugače, kot jih vidim sedaj. Odkrivam, kaj moja osebnost sploh je, kako želim živeti, kaj mi je pisano na kožo. Odkrivam tudi, česa nočem. Po tej izkušnji se bolje poznam.

Emese: To je težko vprašanje, ker smo še vedno del tega programa in samorefleksija včasih pride kasneje, ko je dogodek za nami. Bi pa tudi sama dodala razširjanje spoznanj, večjo odprtost, spoznavanje drugih kultur …

Görkem: Prostovoljstvo me je naučilo drugačnega mišljenja. Preko televizije in drugih medijev dnevno gledamo določeno propagando, spoznavanje tako čudovitih ljudi pa mi je pokazalo, koliko dobrega je na svetu.

Kaj menite, da vaše prostovoljstvo prinaša drugim?

Giwrgos: Je dober zgled, da lahko s pomočjo drugim in brez pričakovanja nagrade v svoje življenje in življenje drugih prinašaš srečo. S svojimi dejanji lahko izboljšujemo življenja, postajamo boljši ljudje. Služimo lahko kot zgled drugim, da prav tako ukrepajo in postanejo prostovoljci.

Emese: Pomagamo zbijati stereotipe o ljudeh, kulturah, drugačnih izhodiščnih okolij. Vplivamo na pogled, ki ga imajo ljudje o tujcih.

Aziza: Mladi se sprašujejo, zakaj bi delal nekaj zastonj? Ampak ko pogledamo širšo sliko, gre za veliko več kot samo to. Upam, da bodo tudi sami stopili korak dalje in ostali prostovoljci.