12. in 13. julija bo v Marezigah sredi vinorodnega okoliša Slovenske Istre potekal glasbeni festival MareziJazz. Vasica Marezige s 600 prebivalci takrat privabi več kot tisoč obiskovalcev. MareziJazz poteka že 18 let, tako dolgo pa se ne bi mogel obdržati brez glasbenih zanesenjakov in marljivih prostovoljcev, ki so že od samega začetka hrbtenica festivala big bandov. Vabljeni k branju pogovora s članico ožje organizacijske ekipe Matejo Filipič.

Začniva pri sloganu festivala - kozarec dobre glasbe. Od kod je prišla ideja?

Marezige so vinorodni okoliš, kjer imamo praznik refoška že več kot 50 let. Vendar med festivalom ne prideš samo na kozarec vina, ampak tudi na nekaj drugače obarvanega – torej na glasbo. Zakaj pa dobre glasbe? Ker so že začetniki MareziJazza razmišljali o neki drugačni glasbi. 20 let nazaj na podeželju v slovenski Istri takšne glasbe ni bilo. To je ta specifična umeščenost festivala.

Del festivalske ekipe si že od prve izvedbe. Kako je v vasici Slovenske Istre sploh zrasel jazz festival?

Začelo se je z idejo dveh ljudi - Jureta Drobnjaka in Igorja Bržana. Vsi, ki smo takrat igrali v lokalnem big bandu iz Marezig, smo sicer bili vključeni v festival. Big Band Hrošči in festival sta bila neločljivo povezana, tako se je vse začelo. Ideja je bila narediti "šagro" z glasbo big bendov - torej z jazzom, swingom, latino glasbo, ...

Šagro?

Drugje po Sloveniji jim rečejo gasilske veselice. (smeh) Gre za bolj popularno glasbo, ampak izpred 30 ali več let. Precej je popularne hrvaške muzike. Za zaledje in vasi so šagre tipični poletni dogodki, za katere je značilna neformalnost, sproščenost. Igor in Jure sta želela del šagre prenesti na jazz festival.

Torej je bila ideja v sproščen koncept veselice pripeljati big bend?

Tako.

Festival bo letos potekal že v 19. izvedbi. Koliko vas je v društvu MareziJazz in kako velika je organizacijska ekipa? Kakšno vlogo imajo prostovoljci?

Pri organizaciji festivala smo vsi prostovoljci. Od samega začetka festivala vsi sodelujemo na prostovoljni bazi. V društvu nas je med 40 in 45, se pa ne ukvarjamo vsi s festivalom. Z MareziJazzom se na terenu ukvarja okoli 25 ljudi, v ožji organizacijski ekipi pa nas je med 4 in 10.  

Se vsi ukvarjate z glasbo?

Zdaj niti ne več. Včasih je bilo tako (nasmeh). Ker je festival izhajal iz big banda, je bilo vse tesno prepleteno. Pri organizaciji festivala zdaj sodeluje nekaj glasbenikov, ni pa to več pravilo. Nekaj let nazaj smo se začeli širiti in vključevati več ljudi od zunaj. Javilo se je precejšnje število ljudi, med njimi tudi številni bivši obiskovalci. Lani pa smo prvič imeli večje število popolnoma novih prostovoljcev.

Na kakšen način pa dosežete nove prostovoljce? Kako se vam lahko priključijo?

Na družbenih omrežjih smo objavili pozive in večina se jih je prijavila po tej poti.

S čim jih pritegnete? Kot prostovoljci plačila seveda ne prejmejo, ali dobijo morda zastonj vstopnice?

Zelo smo ponosni, da gre za festival brez vstopnine. Ravno zato je za nas zelo pomembno prijavljanje na različne razpise, da lahko zagotovimo prost vstop. Gre za "open-air" (dogodek na prostem, op. a.) in poslušanje izza ograje po mojem mnenju ne bi imelo nobenega smisla.

Kakšne naloge pa prostovoljci opravljajo na glasbenem festivalu?

Na začetku jih povprašamo, kaj jih zanima, kaj bi radi delali - ali bi sodelovali pri organizaciji, bi raje delali na dogodku, ali jih zanima PR in socialna omrežja. Če nekdo na začetku nima ideje, se dogovorimo, da bomo videli na samem dogodku. Velik del festivala je tudi skrb za prizorišče.

Imamo tržnico lokalnih ponudnikov - vinarjev, pivovarjev, ponudnikov hrane in vsega drugega - ki jih je treba kontaktirat, se dogovorit glede njihovih potreb in vse uskladiti. Treba je postaviti stojnice, stole, oder in vso ostalo opremo. To poteka pred dogodkom, prizorišče nato vsi pospravljamo skupaj. Na samem dogodku na vstopni točki strežemo »welcome drink«, imamo stojnico z našim promocijskim materialom, obiskovalcem v zameno za kavcijo dajemo kozarčke za večkratno uporabo ... Nad tem bedijo prostovoljci. Pred nekaj leti smo uvedli tudi festivalsko valuto - muše - zato imamo menjalnico, kjer obiskovalci muše nabavijo. Imamo šank, tudi tam so vključeni prostovoljci.

Zelo pomembne so tudi kontaktne osebe, ki skrbijo za bende. Vsak bend ima neko osebo, ki je njegov kontakt za kakršnekoli informacije, jih usmeri v backstage (zaodrje, op. a.), na oder, ipd. Festival se prenaša v živo, prek spleta, zato nekaj ljudi pomaga skrbeti tudi za to.

Koliko prostovoljcev je potem aktivnih na prizorišču na en festivalski dan?

Nekje med 15 in 20. Poskušamo skrbeti za to, da ni ena oseba na eni točki ves večer, ampak da lahko gre vsak za nekaj časa tudi v miru poslušati glasbo.

Imate kakšne pogoje glede izbire prostovoljcev?

Nimamo posebnih kriterijev, saj nikoli ni bilo takšnega navala. Dobro je, da prostovoljce zanima glasba. Pred leti smo upali, da bomo dobili več dolgoročnih prostovoljcev, vendar nam to žal ni uspelo.

Kakšni so glavni izzivi pri delu z ljudmi pri organizacija takšnega velika dogodka?

Začela bom pri bendih, ker je lažje. Včasih bendi ne izrazijo vseh svojih tehničnih potreb, tudi če jih na to večkrat opozorimo. Lani je tako prišla zasedba z desetimi namesto standardnih petih saksofonov. Sredi večera smo nato morali iskati dodatne stole in rešitve z ozvočenjem. Gre za stvari, ki bi jih lahko skomunicirali vnaprej, pa jih ne.

Glede dela s prostovoljci pa se mi zdi, da včasih lahko pride do težav z angažiranostjo. Meni se namreč zdi logično, da če se nekdo odloči sodelovati, da ga stvar tudi zanima. Morebitna neangažiranost me nato razočara, ker smo v ožji ekipi izjemno angažirani.

Koliko ljudi sicer dnevno obišče MareziJazz?  

Zagotovo med 1000 in 1500 na večer. Novo prizorišče pri razgledni točki omogoča večji obisk.

Se je publika skozi leta spreminjala? Na začetku so najbrž prihajali predvsem lokalci?  

(smeh) Domačini nas itak imajo za forešte (tujce, op. a.). Zdi se mi, da je bilo včasih podpore lokalne skupnosti več. Verjetno zato, ker je bilo več članov ekipe iz Marezig, z leti pa se je njihovo število zmanjšalo. Segment publike je sicer vedno isti. Če ne objavimo datuma dovolj zgodaj, ljudje sprašujejo, ali letos MareziJazz sploh bo. Zadnja leta je vse več tudi tujih turistov, ki festival morda odkrijejo po naključju. Vsak big band sicer prinese tudi nekaj svoje publike iz različnih koncev Slovenije. S tem, ko zadeva traja že toliko let, pa se mi zdi, da je postal tudi tradicionalen dogodek – v smislu, da ga ljudje pričakujejo z nekim veseljem.

Hvala za pogovor in veliko uspeha pri letošnji in prihodnjih izvedbah.

Hvala tudi vam!