Vojka Vidakov dela kot prostovoljka že 15 let, trenutno je dejavna v Šent Koper. S Šentom se je srečala po naključju, v centru Kopra so imeli tržnico, ki jo je pritegnila. Med aktivnostmi, ki jih izvaja Šent, je tudi šivanje, kar ji je zelo blizu in tako je pričela s tedenskimi aktivnostmi šivanja. Sedaj je na Šentu že približno deset let.

Kakšen je vaš odnos do prostovoljskega dela in kako se je ta spreminjal skozi čas?

Za prostovoljsko delo sem vedela že kot otrok, ker je moja mama kot prostovoljka delala pri Rdečem križu in mi je bilo to kar samoumevno. Mislim, da bo ne glede na vse institucije prostovoljno delo vedno obstalo. Če se zvrnem po stopnicah, mi bo prva prišla pomagati soseda in to je tudi prostovoljno delo. Potreba po prostovoljcih bo vedno obstajala. Dejstvo je, da bi morala država malo več poskrbeti za organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. Ne mislim, da bi nas prostovoljce morala nagraditi, ampak nam omogočiti delo, da nam ne bi bilo treba okoli prositi za materiale ipd. Saj če nekomu ostaja, lahko da. Za šivalni stroj smo recimo dobili donacijo. Tako država kot občina bi lahko bolj organizirano namenjali sredstva. Preveč je nepotrebne birokracije.

Kakšen je odziv uporabnikov na Šentu?

Uporabniki so seveda različni, ampak s tem nimam težav. Na srečo nihče od mojih bližjih nima resnejših duševnih težav, sem pa vajena sprejemati vse, kar izhaja tudi iz moje družine. Ne silim v nikogar; če želijo govoriti, govorijo, če želijo delati, delajo. Včasih nekdo reče, da bi rad govoril z mano. Seveda lahko. Sicer vem, da strokovno ne bom rešila nobenega problema, a če želiš pogovor, sem na voljo.

Kako bi opisali vaš povprečen dan?

So dnevi, ko sem v muzeju, v društvu Svetilnik in Šentu. So torej dnevi, ko imam več obveznosti hkrati, takrat odpadejo vse domače obveznosti. Pravijo, da dam veliko. Da, ampak tudi jaz dobim ogromno. Obveznosti me privedejo do tega, da grem ven. Veste, dokler imam kavo, knjige in cigarete, ne grem ven iz hiše, kar ni niti slučajno dobro. Pomagam drugim, ampak pomagajo tudi oni meni, saj sem zaradi njih aktivna.

Kakšno sporočilo bi poslali vsem tistim, ki jih prostovoljstvo zanima, pa še niso zbrali poguma, da bi se v tem preizkusili?

Poskusi. Pojdi nekam, saj ni treba, da prvi dan podpišeš dogovor. Preizkusi se. Včasih se kaj izkristalizira tudi nenačrtovano.