Prostovoljstvo v društvu Tačke pomagačke

S poslanstvom društva Tačke pomagačke sem se prvič seznanila med študijem bibliotekarstva, kjer sem najprej izvedela za program Beremo s tačkami (R.E.A.D.), ki je del programov društva. Že od malih nog sem bila obkrožena s knjigami in psi, zato je bilo navdušenje nad takšnim delom takojšnje. Nekaj let kasneje se je naši družini pridružil nov pasji član - mehkodlaki pšenični terier Archie. Med njegovo vzgojo se je hitro pokazalo, da ima zelo stabilen karakter, je samozavesten in ni plašen. Po osnovnem šolanju ter navajanju na različne situacije, predmete in dotike sva se udeležila testiranja o primernosti psa za terapevtsko delo, ki ga je Archie uspešno prestal. Temu so sledila izobraževanja ter pripravniške ure, skozi katere sva spoznavala raznoliko delo v številnih ustanovah ter se pripravljala na samostojno delo.

Zaradi Archiejeve terierske živahnosti se trenutno osredotočava na obiske vrtcev ter šol, občasno pa rada obiščeva tudi domove starejših občanov. Obiskov se veselimo vsi vpleteni, vključno z Archiejem, ki je za delo ustrezno motiviran in nagrajen. Dobrobit terapevtskega psa je med uro na prvem mestu, na kar smo pozorni vodniki, ki svoje znanje redno obnavljamo na izobraževanjih. Po opravljeni uri je obvezna še sprostitev psa v obliki sprehoda ali igre, zato celoten obisk, skupaj s pripravami in skrbjo za psa, od prostovoljca zahteva od dve do tri ure časa.

Prostovoljstvo v društvu Tačke pomagačke je postalo popolnoma samoumeven del mojega življenja. Veseli me, ko med izvajanjem ure vidim rezultate uspešnega sodelovanja med uporabniki, strokovnimi delavci ter vodnikom psa. Prostovoljci damo košček sebe, svojega časa in znanja, za kar smo poplačani z napredkom uporabnikov, toplimi besedami ter neštetimi nasmehi. Želim si, da bi prednosti terapevtskega dela s pomočjo psov spoznalo še več ljudi in da Tačke pomagačke na obraze narišemo še mnogo nasmehov.

Maja Kuhar