Zlata Guštin Brborović je v Hišo sadeži Družbe Metlika prišla prvič lansko leto aprila, ko je bila v sklopu Socialne aktivacije napotena na usposabljanje. Takoj ji je bilo všeč, kako razgibano in raznoliko je delo v večgeneracijskem centru, koliko različnih obiskovalcev pride in kako hitro mine čas, ko delaš z ljudmi. Po treh mesecih je spoznala, da si želi še naprej ostati v stiku s Slovensko filantropijo -  HSD Metlika in nadaljevati kot prostovoljka.

Koliko časa ste že prostovoljka in kako najdete čas, ki ga posvečate pomoči drugim?

Prostovoljka sem postala avgusta 2022. Sedaj si ne predstavljam več svojega prostega časa brez vključenosti v aktivnost HSD Metlika. Kot brezposelna oseba si vsak dan prioritetno določim čas za desetletno deklico, za katero kot rejnica skrbim od njenega rojstva. Nato svoj čas namenim nalogam, ki sem jih prevzela kot prostovoljka, ali pa za obisk Hiše. Včasih je to dopoldan, največkrat pa zjutraj ali zvečer, ko grem prevzeti in deliti viške hrane. Skoraj ne mine dan, da se ne oglasim v HSD Metlika.

Kaj vse počnete v okviru prostovoljskega dela?

Kot prostovoljka sem vključena v projekt Hrano ljudem, ne smetem. Prevzemam viške hrane iz trgovine Spar in občasno, ko nadomeščam druge prostovoljce, iz Mercatorja. Hrano razdeljujem med uporabnike na njihove domove ali v HSD Metlika. Sodelujem pri izvedbi medgeneracijskih delavnic, na počitniških taborih pri varstvu in animaciji otrok, pri pripravi aktivnosti v času dogodko/festivalov in tako dalje.

Kaj vam to delo pomeni?

Prostovoljsko delo je moj način življenja. Starši in šole so me vzgajali, da se »dobro z dobrim vrača« in da »ima vsaka palica dva konca« in pregovora udejanjam preko prostovoljskega dela. Rada pomagam, ker me to izpolnjuje. Nikoli niti ne razmišljam o tem, da sem prostovoljka, le obnašam se tako, kot mi narekuje srce. Ko nekaj storim, ne pričakujem plačila, nisem materialist, to delo mi predstavlja zadovoljstvo in zapolnitev prostega časa. Prostovoljskoo delo je moja potrditev, da sem koristna, spoštovana…

Kako prostovoljsko delo vpliva na vas?

Prostovoljsko delo zelo pozitivno vpliva name. Preko prostovoljstva sem spoznala nove ljudi, ustvarila nova prijateljstva, počenjam stvari, ki jih nisem nikoli v življenju, naučila sem se nekaterih ročnih spretnosti, poizkušam novosti, spoznavam nove hobije, poslušam glasbo, ki je prej nisem, pogovarjam se o temah, ki me prej niso zanimale. Rada sem v družbi in delim z ljudmi, ki so potrebni pomoči.

S kakšnimi občutki prihajate na delo?

Na delo prihajam z veseljem, sproščeno, nikoli nisem v zadregi pred vodjo, ostalimi prostovoljci ali uporabniki. Organizacija je dobra, sproti se dogovarjamo, prilagajamo, vse teče brez nervoze. Odnosi so prijetni, nihče ne izvaja pritiska, večinoma so vsi prijazni. Zgodi se, da ima kdo slab dan, je nezadovoljen in kritizira, godrnja ali se razjezi, v takih primerih znam ljudi umiriti, ker se lahko poistovetim z njimi in uspešno preusmerim pozornost drugam, velikokrat uporabim kakšen kompliment ali šalo, da situacija postane manj napeta ali celo smešna.  

Kakšen je vaš odnos z uporabniki?

Odnos z uporabniki je sproščen, tovariški in zaupljiv, z nikomer nimam težav. Vsakega posameznika jemljem takšnega, kot je, z vsemi posebnostmi in napakami, ki jih ima, zato imam z vsemi dobre odnose.

Kako se uporabniki odzivajo na vaše delo?

To bi morali povedati oni. Če sodim po tem, da me pogrešajo, ko me ni, najbrž dobro delam in sem pozorna do njih. Mogoče pa njihovi nasmehi, ko me srečajo, povedo, da sem dobrodošla.

Opažate kakšne spremembe pri uporabnikih, odkar ste z njimi v stiku?

Nekateri uporabniki so postali bolj dostopni, odprti, začeli so se pogovarjati tudi o bolj osebnih zadevah.

Zakaj ostajate prostovoljka?

Več razlogov je. Najprej, ker mi je všeč, ker uživam v tem, ker sem to pristna jaz brez pretvarjanja in ker me to izpolnjuje kot osebo. Preko prostovoljstva me ljudje bolj cenijo in v tem dobim navdih za še več sodelovanja. Prostovoljka ostajam tudi zato, ker je Slovenska filantropija vzor mojih vrednot in mi je blizu. Ostajam, ker sem zelo ponosna, ko me povabite na posebne dogodke (lanskoletna 30 letnica v Križankah, Veseli dan prostovoljstva) v Ljubljano. Takrat imam občutek, da imam posebno poslanstvo predstavljati dobro in nesebično delo v HSD in zastopati svojo Metliko. V posebno čast mi je tudi, da lahko s sabo pripeljem punčko, za katero skrbim, ker vem, da bo zaradi takšnih izkušenj šla po mojih stopinjah.